Protagonist je moški s težavami v duševnem zdravju. Poskusil je jemati že več različnih zdravil. Na začetku se je vedno dobro odzval na zdravljenje in se počutil veliko bolje, toda vsakič ko je strokovnjak za duševno zdravje spremenil njegovo zdravljenja in izločil tablete, se je stanje poslabšalo. Spomni se, da ga je na fakulteti poučeval profesor, ki ni znal ravnati z njim, niti z njegovo duševno boleznijo. Profesor je napadal protagonista in ga žalil, ko je na vprašanja odgovoril napačno, poleg tega pa ga je ignoriral, ko je imel dodatna vprašanja ali kadar je med debato želel izraziti svoje mnenje. Mladenič je bil tako jezen in frustriran, da je raje nehal obiskovati predavanja. Na srečo so ga pri drugih predavanjih vsi ostali profesorji obravnavali ustrezno, a kljub temu se je začel počutiti neprijetno in vselej kot manj pomemben del razreda. Poleg tega je na neki točki izgubil zanimanje za študij in to je vodilo do tega, da je prenehal z izobraževanjem. Protagonist se še vedno spominja vseh neprijetnih situacij in svoje končne odločitve o koncu študija. Vsakič ko začne jemati novo zdravilo, na vse to pozabi, a ko preneha z jemanjem tablet, na plan ponovno privrejo vsi ti spomni in ga potolčejo. A strokovnjaki za duševno zdravje še vedno verjamejo vanj in mu zato predlagajo različne možnosti za okrevanje, četudi protagonist meni, da se ne bo nikoli pozdravil.

Teoretično ozadje

Tip agresije

Prevevajoči spomini verbalne agresije – čustveno nasilje, ki vodi do popolnega pomanjkanja samoučinkovitosti in do samouničevanja.

Čustva: jeza, sram

Spoprijemanje s situacijo/stresorji povezani z duševno boleznijo/viktimizacijo in samostigmatizacijo

Spoprijemanje s situacijo/funkcionalne strategije spoprijemanja

Vprašanja in odgovori

1. vprašanje

V katerem delu scenarija je protagonist žrtev nasilja? Na katero vrsto nasilja se nanaša scenarij? 

 1. odgovor

Protagonist je bil žrtev verbalnega in čustvenega nasilja v mladosti, ko je študiral na fakulteti. Profesor ni vedel, kako ravnati z njim, zato je naredil vse, da bi mladenič zapustil njegova predavanja. Profesor ga je diskriminiral in ga poniževal pred ostalimi sošolci.

2. vprašanje

Ali menite, da so protagonistu njegove misli, dejanja, občutja in odnos pomagali pri spoprijemanju s situacijo?  Imate kakšne alternativne ideje?

2. odgovor

Moški je bil v mladosti frustriran in jezen. Poskusil je spremeniti svoj načrt izobraževanja in začel obiskovati druga predavanja, a se je zaradi mentalnega pritiska, ki ga je nad njim izvajal prejšnji profesor, začel počutiti manjvrednega, poleg tega pa si ni več upal sodelovati pri debatah med predavanji. Protagonist ne bi smel biti osramočen in bi moral še naprej obiskovati predavanja, vso krivdo nosi profesor. S svojo prisotnostjo bi pokazal, da je enako odločen in sposoben kot vsi ostali študenti. 

3. vprašanje

Katere druge intervencije in ukrepi bi lahko dodatno pomagali protagonistu, da se spoprime s tem in vsemi morebitnimi podobnimi incidenti v prihodnosti?

3. odgovor

Ključnega pomena je, da strokovnjak za duševno zdravje moškemu razloži, da vsa ta občutja privrejo na plan zaradi starih spominov in da je zdaj povsem sposoben to premagati. Pomembno je, da pomaga protagonistu razumeti, da samospoštovanje in samozavest prihajata od znotraj. Dobro bi bilo, da bi moškemu svetoval, naj začne ponovno obiskovati predavanja. Na ta način bo sam sebi dokazal, da je tega sposoben in posledično lahko neha jemati zdravila ter se še naprej počuti dobro.

Comments are closed.