CILJ SREČANJA
Cilj srečanja je udeležence osvoboditi lastnih strahov z ustvarjanjem okolja brez predsodkov in polnim zaupanja. Dinamika in vaje skupino postavita v situacijo sodelovanja. To udeležencem omogoča, da se posvečajo konstruktivnemu usmerjanju čustva jeze.
SCENARIJ – ZAKAJ ME NE PUSTITE PRI MIRU!
G. Mathew je 20-letnik s težavami v duševnem zdravju. Živi skupaj z mamo. Nima službe, uživa le na sprehodih in med obiskovanjem družabnih dogodkov, saj je rad obkrožen z ljudmi. Prejšnjo soboto je obiskal kulinarični festival, ki je bil organiziran v vasi blizu mesta, kjer živi. Potem, ko se je odlično zabaval med preizkušanjem različnih vrst hrane iz drugih držav in druženjem z obiskovalci, se je odpravil proti najbližji avtobusni postaji, pri tem pa je bil hvaležen za ta miren in lep večer. Prižgal si je cigareto in začel razmišljati, kaj vse bo povedal svoji materi. Med hojo se mu je približala skupina mladostnikov in ga na nesramen način prosila za cigareto. Ker se je zaradi njihovega odnosa počutil neprijetno, jih je zavrnil in jim s tem dal vedeti, da mu je zaradi njihovega vedenja neprijetno. Začeli so vpiti nanj in se mu smejati, zbadali so ga z nesramnimi komentarji in se mu posmehovali. Mathew se je počutil ponižan in jih je ignoriral. Nato so začeli vanj metati kamne. V strahu in jezi se je odločil, da se bo skril za vogal in počakal, da se mladostniki odpravijo naprej, pri tem pa si je mrmral »zakaj me ne pustite pri miru!«
USPOSABLJANJE
Trener udeležence pozdravi in jim predstavi scenarij primera (glej zgoraj). Ko udeležence seznani s scenarijem primera, predstavi cilje srečanja tako, da natančno določi vrsto agresije, čustva in strategije spoprijemanja.
Teoretično ozadje
Tip agresije: Epizode verbalne, neverbalne in fizične agresije
Čustva: strah
Spoprijemanje s situacij: stresorji povezani z duševno boleznijo/socialno stigmo in viktimizacijo
Spoprijemanje s situacijo: funkcionalne strategije spoprijemanja
Vprašanja in odgovori
1. vprašanje
V katerem delu scenarija je protagonist žrtev nasilja? Na katero vrsto nasilja se nanaša scenarij?
1. odgovor
Mathew je bil žrtev verbalnega nasilja od trenutka, ko so go mladostniki na žaljiv način prosili za cigareto, bili do njega nesramni in ga zasmehovali.
Ko so začeli vpiti nanj in se mu smejati, je bil čustveno prizadet. Tako se je počutil tudi takrat, ko se je najbrž v navalu obupa poskusil izmakniti kamnom.
2. vprašanje
Ali menite, da so protagonistu njegove misli, dejanja, občutja in odnos pomagali pri spoprijemanju s situacijo? Imate kakšne alternativne ideje?
2. odgovor
Ta dejanja so mu pomagala. Z njimi ni razrešil situacije, ampak je poskrbel, da ni bil še bolj čustveno in verbalno prizadet.
V tej situaciji in glede na njegovo psihološko stanje, je bil ta odziv v tem specifičnem primeru morda pravi. Bil je sam, ponižan in nemočen.
3. vprašanje
Katere druge intervencije in ukrepi bi lahko dodatno pomagali protagonistu, da se spoprime s tem in vsemi morebitnimi podobnimi incidenti v prihodnosti?
3. odgovor
Morda bi moral hoditi na dolge sprehode skupaj s prijatelji. Moral bi se naučiti soočati z nesramnimi ljudmi.
Skupaj s terapevtom bi morala delati na težavah glede samospoštovanja in samozavesti.
PRIPRAVA
To srečanje izvajajo trener (strokovnjak za improvizacijo) in skrbniki. Vsi naj nosijo udobna oblačila in obutev.
- Trajanje: 90 minut.
- Število udeležencev: 6–20.
- Kraj: soba, kjer je prostor za gibanje.
- Materiali in orodja: Nič.
OPOMBA: To srečanje združuje nabor dejavnosti za spopadanje s čustvi, ki jih povzročajo situacije verbalnega nasilja. Nekatere dejavnosti so morda bolj primerne od drugih za končne udeležence, odvisno od dejavnikov, kot sta njihovo sociokulturno ozadje ali specifične težave na področju duševnega zdravja (tj. tiste dejavnosti, ki vključujejo fizični stik). Strokovnjak za duševno zdravje, ki vodi srečanje, lahko te vaje preskoči ali spremeni, tako da jih prilagodi potrebam udeležencev.
Priporočljivo je, da srečanje opravite z vsaj dvema udeležencema.
POSTOPEK
- Uvod: Odkrivanje sebe v drugem in iskanje občutka enotnosti pri soočanju in usmerjanju čustva jeze.
- Trajanje: 10 minut.
1.1. vaja: Splav
- Namen: Ta vaja je pomembna na način, da že od prve minute naslavlja dva vidika: skupina je ekipa in prostor je naš. Položaj telesa in dihanje sta pomembna za uravnavanje čustev.
- Trajanje: 3 minute.
- Opis: Bosa hoja po prostoru, občutek sproščenosti ob zmernem gibanju. Pri skupinskem poslušanju hodijo vsi z enako hitrostjo, medtem ko trener ostane tiho. Udeleženci naj poskušajo zasesti ves razpoložljivi prostor. Predstavljajte si, da so tla splav: če jih je na eni strani preveč, bo splav izgubil ravnotežje in bo potonil, zato morajo vsi ohraniti splav stabilen.
1.2. vaja: Hitrosti
- Namen: Za ogrevanje telesa z različnimi spremembami hitrosti.
- Trajanje: 8 minut.
- Opis: Poimenovali bi ’10’ (deset) kot največjo hitrost, ki jo skupina lahko vzdrži brez nesreče, in ‘1’ (ena) kot najnižjo hitrost, pri kateri se lahko udeleženci premikajo, ne da bi izgubili ravnotežje. Medtem ‘0’ (nič) pomeni zaustavitev. Moderator bo spreminjal hitrosti s številkami in skupina se bo prilagodila.
1.3. vaja: Prosta hitrost
- Namen: Ta vaja se osredotoča na skupino. Spoznali bomo vrsto skupine, ki jo imamo. Ugotovimo lahko, ali je skupina pripravljena tvegati, je varna, povezana, zelo impulzivna…
- Trajanje: 8 minut.
- Opis: Po navodilih prejšnje vaje se hitrosti spreminjajo, trener podaja števila hitrosti. Če skupina spoštuje navodila, se lahko odločimo tudi za zaustavitev.
2. vaja:
- Namen: Začnemo s »čustvenim ogrevanjem« na način, da ni posmeha, da nismo popolni, niti se nam ni treba pretvarjati, da smo popolni, ker nam to povzroča večji pritisk. Napetost nas pripelje do pomanjkanja komunikacije in verige napak, ki se bodo končale v neuspehu.
- Trajanje: 9 minut.
- Opis: Udeleženci hodijo v vrsti in sledijo osebi kot kača. Oseba, ki vodi to vrsto, si izmisli način premikanja (na vseh štirih, skakanje, gesta gorile …), drugi udeleženci pa jo posnemajo in so čim bolj avtentični pri vseh gibih. Glava vrste se bo izmenjevala, tako da bodo vsi na tem položaju. Sproščeno telo, sprošča um; ‘individualno resničnost’ (naše težave in žalost) pa pustimo izven učilnice (sakralizacija prostora).
3. vaja: Stop
- Namen: Gre za nadaljevanje »čustvenega ogrevanja«. Smejanje samemu sebi nam pomaga ohranjati zdravo samozavest. Je vzrok in posledica hkrati, je simptom in zdravilo. Zaradi tega gradimo optimalno delovno klimo in udeleženci lahko uživajo v dinamiki. Namen tega je tudi ustvariti ustrezno vzdušje za eksternalizacijo čustev.
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Vsi se USTAVIJO, razen enega, ki hodi. Hodi naj v svojem tempu (poskrbite, da bo to na čim bolj vsakdanji način). Po 10 sekundah opazovanja za prvo stopi še ena oseba, ki posnema njen način hoje. Pri 20 sekundah vstopi tretja oseba, ki prav tako posnema imitatorja tako, da njegovo hojo naredi malce smešno. Nato se po 30 sekundah v vrsto doda še en udeleženec, ki naredi hojo še bolj smešno kot njegov prejšnji kolega. Prva oseba, ki je bila na vrsti, ohranja svojo hojo na najbolj pravilen možni način, ne da bi se obrnila. Na koncu se doda še peta oseba, ki se čim bolj posmehuje iz hoje zadnje osebe v vrsti. Nato se prva oseba USTAVI in opazuje, kako se njeni kolegi sprehajajo v prostoru.
4. vaja: Nihalo
- Namen: Zaupanje in odgovornost.
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Vsako skupino sestavlja 6 (šest) oseb. Oseba v sredini naj zapre oči, umiri telo in stopala (stoji mirno, brez gibanja). Obkrožena s skupino mora le-tej zaupati, zato se vrže nazaj. Skupina naj z rokami premika in nežno zaniha osebo na sredini, kot da je nihalo.
- Različica: Pes vodnik: V parih ena oseba prevzame vlogo psa vodnika, druga pa slepe osebe. Pes vodi slepega s fizičnim stikom skozi prostor.
5. vaja: Prosti pad
- Namen: Dinamika v tej vaji je podobna prejšnji, vendar je bolj zapletena, saj zahteva več zaupanja in odgovornosti.
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Delo v paru. Eden je za drugim v isti liniji in na razdalji manj kot 1 meter (razdalja se lahko podaljša glede na par). Oseba, ki je spredaj, naj se spusti nazaj. Nikogar ni treba potiskati, samo pustite, da telo pade nazaj. Zelo pomembno je, da je oseba, ki pade, trdna; se ne upogne, tako da druga oseba za njo zlahka zadrži padec s svojimi rokami.
- Različica: Žabe: vaja je razdeljena na tri dele:
– 1. del: Sprehodimo se skozi prostor in poimenujemo predmete, ki so v prostoru (radiator, okno …).
– 2. del: Ne da bi prenehali hoditi po prostoru poimenujemo predmete, ki jih vidimo v prostoru, vendar ne po njihovem izvornem imenu, temveč po prvi podobi, ki nam jo prikličejo (kovina, svetloba …).
– 3. del: Ob koncu se v parih sprehodimo po prostoru, izberemo predmet in ga poimenujemo z drugo podobo, na katero nas asociira (na primer: če izberemo radiator in ta na prvi pogled prikliče besedo kovina, mislimo, da vzbuja podobo kovine, na primer ODLITEK). Partner mora uganiti, kakšna je bila naša druga podoba.
6. vaja: Krč
- Namen: Prostovoljno izvajanje miselne/čutne dejavnosti na določen dražljaj.
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Skupina stoji in naredi krog. Obrnjeni so proti sredini na enaki razdalji. Cilj je neskončno kroženje zunanjega dražljaja po krogu. Na primer moderator igre se dotakne rame osebe na svoji desni. Nato ta oseba stori isto z osebo na svoji desni. To se nadaljuje, dokler se ne vrne k moderatorju, nato pa začnite znova. Če ta dražljaj deluje, lahko dodamo še kaj v nasprotni smeri. Igro lahko otežimo na različne načine: naredimo krog, vendar obrnjeni s hrbtom, razširimo razdaljo med člani skupine, predvajamo glasbo v ozadju itd.
7. vaja: Zaključek
- Namen: Za oceno srečanja.
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Ko se je srečanje zaključilo, člani skupine sedejo in delijo svoje občutke. Teh 10 minut nam pomaga razumeti, kako so udeleženci doživeli aktivnosti srečanja.
ZAKLJUČEK
Po srečanju bi morali udeleženci pridobiti dovolj orodij za zdravo reševanje vsakdanjih situacij. V teh vajah so lahko odkrili in se naučili uporabe improvizacijskih orodij, da bi spoznali, da druge osebe niso grožnja, ampak so lahko njihovi prijatelji, ki lahko imajo skupen namen; jeza je način spopadanja s strahom.
