CILJ SREČANJA
Cilj srečanja je udeležence opremiti z improvizacijskimi veščinami za pomoč posameznikom, ki imajo težave z duševnim zdravjem in doživljajo žalost in sram, da prepoznajo svoja čustva, jih obvladajo in spremenijo v pozitivno čustvo.
Do konca srečanja bo vsak član lahko:
– uporabljal gledališke tehnike kot metodo za preprečevanje čustvenega nasilja,
– z improvizacijo ustvaril varno območje za vse podtipe žrtev in agresorjev v skupini,
– analiziral in poglobil zgodbo in njen vpliv na člane skupine v kontekstu dramskih konvencij.
SCENARIJ – MONOLOG
Leonidas je 42-letni moški, ki mu je bila leta 2001 postavljena diagnoza paranoidne shizofrenije. To diagnozo so mu postavili v psihiatrični bolnici X, kjer je bil prostovoljno hospitaliziran zaradi zvočnih halucinacij. Slišal je glasove, ki so ga kritizirali in mu govorili, da je »neuporaben«, »zguba« in druge zaničljive komentarje. Vsiljevale so se mu tudi druge neprijetne misli. Po hospitalizaciji ga je delodajalec odpustil iz kavarne, v kateri je delal kot natakar, saj naj bi imel finančne težave in si ga ni mogel več privoščiti. Od takrat mu ni uspelo najti nove službe. Med iskanjem službe je postal zelo depresiven, saj je bil pri iskanju dela neuspešen. Mama mu je rekla, da nima smisla iskati službe, saj nihče ne bo zaposlil osebe z duševno motnjo. Na koncu je sprejel mamine besede in ostal brezposeln. Skupaj s starši živi v hiši v predmestju Aten in obiskuje vzgojno varstveni zavod trikrat na teden, kjer ga redno pregleda psihiater in sodeluje v različnih skupinah, kot je umetniška skupina, pesniška skupina itd. Ko je nekega dne hodil proti vzgojno varstvenemu zavodu, da bi se udeležil srečanja pesniške skupine, si je na glas deklamiral pesem. Šel je mimo šole in neki srednješolci so ga začeli obkladati s komentarji kot so »nor si«, »kam greš, starina«, »kadiš kot fabriški kamin« itd. in se glasno smejali. Leonidas je še naprej hodil proti svojemu cilji in jih ignoriral. Mislil si je, da se srednješolci tako obnašajo, ker so še otroci in da bi bila velika napaka, če bi se sam pogovoril z njimi. Obiskal je srečanje pesniške skupine in ko so ga prosili, naj deklamira svojo pesem, je vljudno odklonil. Še naprej se je udeleževal srečanj pesniške skupine, a se je tja odpravil po drugi poti. Poskusil je opustiti svojo navado deklamiranja pesmi med hojo po cesti. Po treh srečanjih se je nehal udeleževati skupine in se izgovarjal »da ne more priti«.
USPOSABLJANJE
Trener udeležence pozdravi in jim predstavi scenarij primera (glej zgoraj). Ko udeležence seznani s scenarijem primera, predstavi cilje srečanja tako, da natančno določi vrsto agresije, čustva in strategije spoprijemanja.
Teoretično ozadje
Tip agresije: Socialna stigma podkrepljena z epizodo verbalne agresije
Čustva: žalost, sram
Spoprijemanje s situacijo: stresorji povezani z duševno socialno stigmo in samostigmatizacijo
Spoprijemanje s situacijo: funkcionalne strategije spoprijemanja
Vprašanja in odgovori
1. vprašanje
V katerem delu scenarija je protagonist žrtev nasilja? Na katero vrsto nasilja se nanaša scenarij?
1. odgovor
Leonidas je bil žrtev nasilja, ko so ga otroci obkladali z različnimi komentarji. Različne zaničljive komentarje lahko obravnavamo kot verbalno nasilje.
Poleg tega lahko govorimo o potencialni diskriminaciji, ko je Leonidasu mama dejala, da osebe z duševno motnjo težko dobijo službo. Isto velja za odločitev njegovega delodajalca, da ga odpusti po hospitalizaciji (če je delodajalec to storil zaradi hospitalizacije in je finančne težave navedel le kot izgovor).
2. vprašanje
Ali menite, da so protagonistu njegove misli, dejanja, občutja in odnos pomagali pri spoprijemanju s situacijo? Imate kakšne alternativne ideje?
2. odgovor
Leonidas se med incidentom z otroki ni razjezil. Scenarij ne govori o tem, da bi izkusil specifična intenzivna čustva. Scenarij daje vtis, da je »izoliral« svoja čustva. Prav tako je racionaliziral njihovo vedenje. Situacijo je sprejel. Racionalizacija vedenja otrok mu je morda pomagala, da se ni odzval agresivno in se je posledično izognil morebitnim težavam. Potlačitev čustev o dogodku (svojih čustev tisti dan ni izrazil niti v skupini v vzgojno varstvenem zavodu) je morda vplivala na to, da se je nehal udeleževati srečanj pesniške skupine.
3. vprašanje
Katere druge intervencije in ukrepi bi lahko dodatno pomagali protagonistu, da se spoprime s tem in vsemi morebitnimi podobnimi incidenti v prihodnosti?
3. odgovor
To da se ni odzval na agresivno vedenje, mu je takrat morda pomagalo, a bi svoja občutja lahko delil s skupino ali strokovnjakom za duševno zdravje v vzgojno varstvenem zavodu.
Sledi razprava, v kateri udeleženci izrazijo svoje ideje. Do konca tega dela bi morali udeleženci ugotoviti, da scenarij primera obravnava izražanje pozitivnih in negativnih občutkov, sprejemanje lastnih občutkov in razvijanje moči s postavljanjem omejitev.
PRIPRAVA
To srečanje izvajajo trener (strokovnjak za improvizacijo) in drugi sodelujoči. Vsi naj nosijo udobna oblačila in obutev.
- Trajanje: 90 minut.
- Število udeležencev: 6–20.
- Kraj: soba, kjer je prostor za gibanje.
- Material: glasbena datoteka s petimi različnimi skladbami za predvajanje.
OPOMBA: To srečanje združuje nabor dejavnosti za spopadanje s čustvi, ki jih povzročajo situacije verbalnega nasilja. Nekatere dejavnosti so morda bolj primerne od drugih za končne udeležence, odvisno od dejavnikov, kot sta njihovo sociokulturno ozadje ali specifične težave na področju duševnega zdravja (tj. tiste dejavnosti, ki vključujejo fizični stik). Strokovnjak za duševno zdravje, ki vodi srečanje, lahko te vaje preskoči ali spremeni, tako da jih prilagodi potrebam udeležencev.
POSTOPEK
Uvod
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Predstavitev scenarija primera, vprašanj in čustev.
Uvodne vaje – Improvizacijski trening
1. vaja: »Ti, hvala ti!«
- Namen: Aktivacija partnerskega občutka.
Pozitivno sprejemanje spontanega vzgiba in njegovo posredovanje naprej.
- Trajanje: 5 minut.
- Opis: Trener poskrbi, da se udeleženci združijo v krog. Z roko pokaže na drugo osebo in pove: »Ti!« Druga oseba prikima in odgovori: »Hvala ti!« Zdaj je ta oseba na vrsti, da pokaže na naslednjo osebo s »Ti!« Tako se nadaljuje.
Trener poskrbi, da vsak pride na vrsto.
Trener zagotovi pozitivno usmerjenost skupine, tako da poskrbi, da vsak udeleženec pove: »Hvala ti!« Da bi skupino še bolj spravil v tok sodelovanja, lahko tudi pospeši tempo.
2. vaja: Krog ritmičnega ploskanja
- Namen: Za povečanje zavedanja skupine.
Spremeni fokus iz JAZ na TI.
Prihajanje v trenutek.
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Aktivnost je v večih korakih in moderator poskrbi za ustrezen ritem. Udeleženci stojijo v krogu.
- Moderator zaploska levemu sosedu in pove ZIPP! ZIPP! ter z njim vzpostavi stik z očmi. Nato se ZIPP! prenaša med udeleženci. Moderator poskrbi, da ritem ostane nespremenjen. Lahko je tudi zelo počasen, dokler udeleženci prenašajo ZIPP!. Postopoma lahko nato znova poveča hitrost.
2. ZIPP! se zdaj lahko prenese partnerju na levo ali desno stran. To počnite nekaj časa.
3. Zdaj je dodan ZAPP! ZAPP! potuje vsem drugim, ne pa vašim sosedom na levi ali desni.
Moderator lahko kadar koli zmanjša ali poveča hitrost: bistveno je, da ploskanje ostane v ritmu.
3. vaja: Ples v spremenljivem razpoloženju
Namen: Zaznavanje spreminjanja razpoloženja skozi glasbo.
Prenos slišanega razpoloženja v telesnost.
- Trajanje: 15 minut.
- Opis: Udeleženci se ob glasbi in plesu premikajo po prostoru. Za to vajo je bolje uporabiti pesmi, ki niso zelo priljubljene. Vsak lahko zase najde gibe, ki jih želi izraziti s telesom. Minimalistične poteze so primerne za ljudi s težavami z mobilnostjo.
Moderator sodeluje in predlaga, da se luči lahko ugasnejo, če udeleženci želijo. Glasbo tudi kontekstualizira s sklicevanjem na konkretne kraje ali zgodbe, da bi olajšal njeno izvajanje. Hitra glasba se izmenjuje s počasno glasbo. Vsaka skladba ustreza drugačnemu razpoloženju. Udeleženci naj prepoznajo, katero čustvo ustreza zadevni glasbi in se gibljejo v skladu z njim.
Po dveh izmeničnih skladbah trener prosi za povratno informacijo: »Kako se vam zdi vaja do zdaj?«, »Kaj je bilo lahko?«, »Kaj lahko pomaga prepoznati/sprejeti/izraziti občutek glasbenega dela skozi ples?«
Možni načini pomoči so:
– zaprite oči,
– pretirano fizično izražanje,
– izklop zavor.
4. vaja: Mojster Jaka v čustvih
- Namen: Igrivo občutiti izražanje različnih čustev.
- Trajanje: 5 minut.
Opis: Udeleženci stojijo v krogu in pojejo pesem ‘Mojster Jaka’. Trener enkrat zapoje pesem, udeleženci se lahko hitro pridružijo. Najprej pesem pojemo skupaj. Nato trener določi občutek ob koncu refrena, npr. jezo. Naslednji refren se poje s tem občutkom. Priporočljivo je, da se negativni in pozitivni občutki izmenjujejo. Treba je opozoriti, da je lahko izražanje občutka tukaj pretirano. Čustvo se izraža z glasom in telesnostjo.
Trener se osredotoča na pretirano predstavitev. Vmes poda navodilo: »Več govorice telesa«, »Glasneje«, da zmanjša morebitne zavore.
5. vaja: Krog Gromolo
- Namen: Razviti jezik brez vsebine.
Izražajte se telesno.
Pretiravanje izražanja.
- Trajanje: 15 minut.
- Opis: ‘Gromolo’ se nanaša na neobstoječi fantazijski jezik. Ni pomembno poznati vsebine svojih besed med govorjenjem. Pomembneje je, da z zavestnim izločanjem vsebine najdemo izraz v telesu, ki se s tem zdi veliko večji. Udeleženci stojijo v krogu. Trener razloži pomen te besede. Da bi bil razumljiv za vsakega udeleženca, trener poda navodilo, naj ga vsak preizkusi sam. Vsak udeleženec lahko zdaj sam spregovori nekaj stavkov v gromolu. Moderator natančno navede, da lahko udeleženci namesto tega jezika uporabljajo tudi mimiko. Nato prva oseba pove stavek v gromolu in ga podpre s kretnjami in fizičnim izrazom. Naslednja oseba ima nalogo, da ta stavek prevede v izvirni jezik in si ga razlaga, kot da bi bil ljudski pregovor, ki še ne obstaja. Prevajalec lahko prevzame kretnje in izraze ‘govorca gromola’ in izhaja iz njih. Po prevodu je ta oseba na vrsti, da naslednji osebi prenese naslednji stavek v gromolu (ali mimiko).
Trener se osredotoča na pretirano govorico telesa.
Po prvem krogu trener prosi za povratne informacije: »Kaj mi pomaga, da v telo vnesem več izraza?« O tem lahko udeleženci razpravljajo. Nato trener začne še en krog z omenjenim jezikom.
6. vaja: Zabava Gromolo
- Namen: Prepoznavanje čustev pri drugih.
Posvečanje čustvom, s poudarkom na telesnosti (vpliv na druge) z izločanjem vsebine.
- Trajanje: 20 minut.
- Opis: Udeleženci si predstavljajo, da so na zabavi. Pogoj je, da se vsi med seboj pogovarjajo na enak način, kot je to običajno na zabavah. Torej z nekom izmenjaš nekaj besed in nato preideš na drugo osebo. Včasih lahko tudi majhne skupine stojijo skupaj in se pogovarjajo. Po predhodnem treningu ‘kroga Gromolo’ imajo udeleženci navodilo, da se lahko pogovarjajo samo v jeziku gromolo. Trener v skupino postopoma vnaša občutke. Ta občutek zdaj sprejemajo vsi. Vmes se zabava občasno ustavi, da prejmemo povratne informacije od udeležencev, npr. kako se počutim v določenih čustvih ali kako je potekala komunikacija z drugimi osebami.
Po določenem času trener prosi skupino za povratne informacije:
»Kakšen je občutek komunicirati z drugimi ljudmi?«
»Ali se glede na dani občutek spremeni vsebina naše komunikacije?«
»Kaj je ta vpogled spremenil v moji komunikaciji v resničnem življenju?«
7. vaja: Zadnje povratne informacije
Trajanje: 10 minut.
Opis: Trener prosi za vpogled v trenutno srečanje in vaje. Opazke lahko zapišete na tablo in o njih razpravljate.
Možna vprašanja so:
– Katere vaje so vam bile v pomoč pri izpolnjevanju predhodno zbranih ciljev?
– Katere vaje protagonistu konkretno pomagajo v njegovi situaciji?
– Katere želje je treba dodati?
ZAKLJUČEK
Trajanje: 10 minut.
Opis: Ob koncu srečanja bo trener zastavil vprašanja, ki spodbujajo refleksijo, in sicer: »Kako mislite, da je zgornje srečanje povezano s čustvi, s katerimi se spopadamo?«, »Kaj se vam je zdelo koristno?« … Nato bo udeležence povabil, naj natančno določijo, kaj je pritegnilo njihovo pozornost, kaj so pridobili in kaj si želijo, da bi obdržali kot referenčno točko iz vseh navedenih postopkov, kot tudi, da postavijo kakršna koli vprašanja glede navedenih vaj.
