CILJ SREČANJA
Cilj srečanja je udeležence opremiti z improvizacijskimi veščinami za pomoč posameznikom, ki imajo težave z duševnim zdravjem in doživljajo jezo in socialno zavračanje, da prepoznajo svoja čustva, jih obvladajo in spremenijo v pozitivno čustvo.
Do konca srečanja bo vsak sodelujoč lahko:
– uporabljal gledališke tehnike kot metodo za preprečevanje čustvenega nasilja,
– z improvizacijo ustvaril varno območje za vse podtipe žrtev in agresorjev v skupini,
– analiziral in poglobil zgodbo in njen vpliv na člane skupine z dramskimi konvencijami in digitalnimi dramskimi dejavnostmi.
SCENARIJ – VERBALNO NASILJE POVZROČENO S HKRATNIM ŽALJENJEM IN IGNORIRANJEM MLADEGA ŠTUDENTA S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU
Protagonist je moški s težavami v duševnem zdravju. Poskusil je jemati že več različnih zdravil. Na začetku se je vedno dobro odzval na zdravljenje in se počutil veliko bolje, toda vsakič ko je zdravnik spremenil njegovo zdravljenje in izločil tablete, se je stanje poslabšalo. Spomni se, da ga je na fakulteti poučeval profesor, ki ni znal ravnati z njim in njegovo duševno boleznijo. Profesor je protagonista žalil, ko je na vprašanja odgovoril napačno, poleg tega pa ga je ignoriral, ko je imel dodatna vprašanja ali kadar je med debato želel izraziti svoje mnenje. Mladenič je bil tako jezen in frustriran, da je raje nehal obiskovati predavanja. Na srečo so ga pri drugih predavanjih ostali profesorji obravnavali ustrezno, a kljub temu se je začel počutiti neprijetno in kot manj pomemben del razreda. Poleg tega je na neki točki izgubil zanimanje za študij in to je vodilo do tega, da je prenehal z izobraževanjem. Protagonist se še vedno spominja vseh neprijetnih situacij in svoje končne odločitve o koncu študija. Vsakič ko začne jemati novo zdravilo, na vse to pozabi, a ko preneha z jemanjem tablet, na plan ponovno privrejo vsi spomni in ga potolčejo. A strokovnjaki za duševno zdravje še vedno verjamejo vanj in mu zato predlagajo različne možnosti za okrevanje, četudi protagonist meni, da se ne bo nikoli pozdravil.
USPOSABLJANJE
Trenerji (če je mogoče, naj to srečanje vodijo 2 ali 3 moderatorji) pozdravijo udeležence in jim predstavijo scenarij primera (glej zgoraj) s pripovedjo. Ko udeležence seznanijo s scenarijem primera, predstavijo cilje srečanja tako, da natančno določijo vrsto agresije, čustva in strategije spoprijemanja.
Teoretično ozadje
Tip agresije: Prevevajoči spomini verbalne agresije – čustveno nasilje, ki vodi do popolnega pomanjkanja samoučinkovitosti in do samouničevanja.
Čustva: jeza, sram
Spoprijemanje s situacijo: stresorji povezani z duševno boleznijo/viktimizacijo in samostigmatizacijo
Spoprijemanje s situacijo: funkcionalne strategije spoprijemanja
Vprašanja in odgovori
1. vprašanje
V katerem delu scenarija je protagonist žrtev nasilja? Na katero vrsto nasilja se nanaša scenarij?
1. odgovor
Protagonist je bil žrtev verbalnega in čustvenega nasilja v mladosti, ko je študiral na fakulteti. Profesor ni vedel, kako ravnati z njim, zato je naredil vse, da bi mladenič zapustil njegova predavanja. Profesor ga je diskriminiral in ga poniževal pred ostalimi sošolci.
2. vprašanje
Ali menite, da so protagonistu njegove misli, dejanja, občutja in odnos pomagali pri spoprijemanju s situacijo? Imate kakšne alternativne ideje?
2. odgovor
Moški je bil v mladosti frustriran in jezen. Poskusil je spremeniti svoj načrt izobraževanja in začel obiskovati druga predavanja, a se je zaradi mentalnega pritiska, ki ga je nad njim izvajal prejšnji profesor, začel počutiti manjvrednega, poleg tega pa si ni več upal sodelovati pri debatah med predavanji. Protagonist ne bi smel biti osramočen in bi moral še naprej obiskovati predavanja, vso krivdo nosi profesor. S svojo prisotnostjo bi pokazal, da je enako odločen in sposoben kot vsi ostali študenti.
3. vprašanje
Katere druge intervencije in ukrepi bi lahko dodatno pomagali protagonistu, da se spoprime s tem in vsemi morebitnimi podobnimi incidenti v prihodnosti?
3. odgovor
Ključnega pomena je, da strokovnjak za duševno zdravje moškemu razloži, da vsa ta občutja privrejo na plan zaradi starih spominov in da je zdaj povsem sposoben to premagati. Pomembno je, da pomaga protagonistu razumeti, da samospoštovanje in samozavest prihajata od znotraj. Dobro bi bilo, da bi moškemu svetoval, naj začne ponovno obiskovati predavanja. Na ta način bo sam sebi dokazal, da je tega sposoben in posledično lahko neha jemati zdravila ter se še naprej počuti dobro.
In še:
– Katere glavne težave so poudarjene v scenariju primera?
– Kako so vprašanja, predstavljena v zgornjem scenariju primera, povezana s posebnimi čustvi?
– Katera so ta čustva?
Sledi razprava, v kateri udeleženci izrazijo svoje ideje. Do konca tega dela bi morali udeleženci ugotoviti, da scenarij primera obravnava relacijsko agresijo, ki povzroči izključitev, izobčenje, in da je čustvo, na katero se bo to srečanje osredotočilo, jeza.
PRIPRAVA
To srečanje izvajajo trener (strokovnjak za improvizacijo) in drugi sodelujoči. Vsi naj nosijo udobna oblačila in obutev.
- Trajanje: 90 minut.
- Število udeležencev: 6–20.
- Kraj: soba, kjer je prostor za gibanje.
OPOMBA: To srečanje združuje nabor dejavnosti za spopadanje s čustvi, ki jih povzročajo situacije verbalnega nasilja. Nekatere dejavnosti so morda bolj primerne od drugih za končne udeležence, odvisno od dejavnikov, kot sta njihovo sociokulturno ozadje ali specifične težave na področju duševnega zdravja (tj. tiste dejavnosti, ki vključujejo fizični stik). Strokovnjak za duševno zdravje, ki vodi srečanje, lahko te vaje preskoči ali spremeni, tako da jih prilagodi potrebam udeležencev.
POSTOPEK
Uvod
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Predstavitev scenarija primera, vprašanj in čustev.
Uvodne vaje – Improvizacijski trening
- vaja: »Ti, hvala ti!«
Namen: Aktivacija partnerskega občutka.
Pozitivno sprejemanje impulza in njegovo posredovanje naprej.
- Trajanje: 5 minut.
- Opis: Udeleženci stojijo v krogu. Nekdo z roko pokaže na drugo osebo in pove: »Ti!« Druga oseba prikima in odgovori: »Hvala ti!« Zdaj je ta oseba na vrsti, da pokaže na naslednjo osebo s »Ti!« Na tak način se nadaljuje.
2. vaja: Hrupna žoga
- Namen: Nabiranje energije.
Vzpostavljanje zaupanja v vzpodbudi.
Zmanjšanje časa za razmišljanje, raje hitro ukrepanje.
- Trajanje: 5 minut.
- Opis: Udeleženci stojijo v krogu. Različni zvoki se zaporedno prenašajo na nekoga drugega. Vsak zvok najprej ponovi sprejemnik, nato se novi zvok pošlje drugi osebi. Da bi to fizično podprl, ‘oddajnik’ naredi gib z roko (ali z drugim delom telesa, če je ne morejo premikati: nogo, glavo …), sprejemnik pa ta hrup ujame. Po določenem času se lahko hitrost poveča.
3. vaja: Krog asociacij
- Namen: Pozitivno ravnanje z napakami.
Okrepitev zavedanja, da nisi ‘žrtev’.
- Trajanje: 15 minut.
- Opis: Udeleženci hodijo po sobi. Ob spontanem vzgibu enega izmed njih, se le-ta ustavi, prav tako pa se v istem trenutku drugi udeleženci ustavijo, kjer so. Prva oseba (oseba A) svobodno izbrani osebi B pove katero koli besedo, ki je naključna ali povezana z osebno temo ljubezni, strahu ali sovraštva. To je fizično podprto tako, da pokaže z roko na to osebo. Oseba B pokaže na drugo osebo (osebo C) tako, da prejšnjo besedo poveže z novo besedo. Tako nadaljujemo. Kadar koli nekdo predolgo okleva ali išče primerno besedo (tj. kadar ta oseba preveč ‘razmišlja’), navdušeno dvigne roke v zrak in čim bolj pozitivno zavpije: »Spet!«. Ko se to zgodi, se lahko vsi udeleženci vrnejo v svoboden sprehod, dokler se nekdo nov ne ustavi za nov krog asociacij. Poudarek bi moral biti na pozitivnem »Spet!« namesto na pravilni asociaciji.
4. vaja: Podajanje nečesa naokoli
- Namen: Biti v trenutku in se odločiti.
Pozitivno sprejetje kot potrditev odločitve.
- Trajanje: 20 minut.
- Opis: Udeleženci stojijo v krogu. Predmet (npr. skodelica) podajajo od osebe do osebe. Iz predmeta vsaka oseba pantomimično vzpostavi nov predmet, ki z resničnim predmetom nima nobene zveze. Ta se poda osebi na desni, medtem ko lahko oseba ali skupina ugiba, kateri predmet je prepoznala. Prejemnika spodbujajo, naj bo s tem darilom zadovoljen, ne glede na to, ali je predmet prepoznal ali ne. Udeležence je treba opozoriti, da lahko preveč časa, porabljenega za razmišljanje o izvirni ideji, povzroči stres. Slediti morajo prvemu impulzu, ki jim pride na misel, ko imajo predmet v rokah. Pri tem pomaga pozitivno sprejemanje prejemnika.
5. vaja: Mešalnik za viski
- Namen: Slaviti napake.
Razumeti ‘neuspeh’ kot nekaj pozitivnega (‘naredi napako z veseljem’).
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Udeleženci stojijo v krogu. Na desno se beseda ‘Eureka’ po vrsti podaja naprej (in čim hitreje). Vsaka oseba lahko vrne besedo ‘Bumerang’ podajalcu (morda najdete boljšo besedo v svojem jeziku). Ko se to zgodi, se potek nadaljuje v obratni smeri, vendar tokrat z besedo ‘Nori taksi’. Tudi pri tem je sprememba smeri možna kadar koli z uporabo besede Bumerang, nato spet z Eureka na desno. Seveda bo sledila ena ‘napaka’ za drugo, saj tempo ne dovoljuje časa za razmislek in pravilno artikulacijo. Kadar se nekdo zmoti, torej je beseda napačno izgovorjena ali oseba predolgo razmišlja, mora teči po krogu in se vrniti na svoj položaj, medtem ko se beseda podaja v tempu.
6. vaja: Jaz sem drevo
- Namen: Hitra asociacija.
Sprejemanje odločitev.
Skupno ustvarjanje slik.
- Trajanje: 15 minut.
- Opis: To vajo lahko izvajamo v ‘odrski situaciji’. Ena oseba stopi na sredino sobe, medtem ko drugi stojijo v vrsti pred njo. Prva oseba se postavi v primerno držo in jasno in glasno pove: »Jaz sem drevo!« Druga oseba se pridruži in dopolni sliko drevesa z ujemajočim se, prosto izbranim izrazom, npr.: »Jaz sem korenina.« Enako naredi tretja oseba z novim izrazom, ki se ujema s prejšnjo sliko, npr.: »Jaz sem žolna.« Prva oseba zdaj poimenuje enega od novih, ki so se pridružili skupini, in to sliko vrne občinstvu. Npr.: »S seboj vzamem žolno!« ‘Korenina’ ostaja na odru in ponovi svoj izraz. Zdaj sta dodani novi osebi z dvema novima izrazoma. Tako vsi trije ustvarijo popolnoma novo sliko, npr.: »Jaz sem zobozdravnik« in »Jaz sem anesteziolog«. Tako nadaljujemo.
7. vaja: Muzejska igra
- Namen: Ustvarjanje hitrih asociacij.
Sprejemanje odločitev.
Skupno ustvarjanje slik.
Najti navdih v trenutku.
- Trajanje: 25 minut.
- Opis: Poljubni osebi hkrati stopita na sredino sobe in pozirata na poljuben način. Nobenemu od njiju ni treba vedeti, kaj pomeni njuna drža. Moderator se s pripravnikom pridruži skupini in prevzame funkcijo ‘muzejskega vodnika’. Tej osebi drže dajo navdih. Drugim razlaga, kateri fiktivni kip ti osebi predstavljata in kakšen pomen ima. Moderator mora včasih pustiti prostor za pripravnika, da lahko tej improvizaciji doda več stvari. Tukaj je popolnoma pravilno zdrsniti v absurd (npr.: »Tukaj vidimo sonce in luno, ko se borita na neusmiljenem boksarskem dvoboju, pri čemer lahko iz zmagovalne drže sonca vidimo, da je pravkar zmagalo!«). Po nekaj stavkih lahko občinstvo postavi vprašanja o kipu, na katera muzejski vodniki seveda vedno lahko odgovorijo. Nato lahko še trije udeleženci in moderator ustvarijo popolnoma novo muzejsko situacijo.
ZAKLJUČEK
Trajanje: 5 minut.
Opis: Ob koncu srečanja bo trener zastavil vprašanja, ki spodbujajo refleksijo, in sicer »Kako mislite, da je zgornje srečanje povezano s čustvi, s katerimi se spopadamo?«, »Kaj se vam je zdelo koristno?« … Nato bo udeležence povabil, naj natančno določijo, kaj je pritegnilo njihovo pozornost, kaj so pridobili in kaj si želijo, da bi obdržali kot referenčno točko iz navedenih postopkov, kot tudi, da postavijo kakršna koli vprašanja glede navedenih vaj.
