CILJ SREČANJA
Do konca srečanja bo vsak član lahko:
– izboljšal socialne veščine;
– obvladoval čustva, kot so jeza, strah ali frustracija.
SCENARIJ – ČUSTVENO NASILJE, POVZROČENO Z IGNORIRANJEM IN ZAVRAČANJEM OSEBE S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU
M je moški srednjih let z diagnozo težav v duševnem zdravju, ki ima šibko socialno življenje in malo prijateljev. Občasno obišče vzgojno varstveni zavod, a s težavo sprejema svoje težave v duševnem zdravju, zato se o tem običajno ne pogovarja z nikomer. Pred kratkim je začel jemati predlagano zdravilo in zdi se, da se počuti malce bolje kot prej. Zato ga je sestra uspela prepričati, da se sreča z njo in njenimi prijatelji, ki vedo, da ima težave v duševnem zdravju. Dobijo se v baru, se začnejo pogovarjati in se zabavajo med pripovedovanjem vsakodnevnih prigod. A nihče v pogovor ne vključi M, niti ne upoštevajo njegovih komentarjev – popolnoma ga ignorirajo, kot da ga sploh ni tam. M je zato jezen in užaljen ter po še nekaj druženjih pove sestri, da je raje sam in vzklikne: »Zato ljudem o tem ne govorim! To je tako frustrirajoče… In nehal bom jemati zdravilo: nič ne spremeni…«
USPOSABLJANJE
Trener pozdravi udeležence in jim predstavi scenarij primera (glej zgoraj) s predstavitvijo v powerpointu ali s pripovedjo. Ko udeležence seznani s scenarijem primera, predstavi cilje srečanja tako, da natančno določi vrsto agresije, čustva in strategije spoprijemanja.
Teoretično ozadje
Tip agresije: Strah pred socialno stigmo in zanikanje le-te, kar vodi do odnosne agresije in pobega iz odnosov.
Čustva: jeza, razočaranje
Spoprijemanje s situacijo: stresorji povezani z duševno socialno stigmo in samostigmatizacijo
Spoprijemanje s situacijo: funkcionalne strategije spoprijemanja
Vprašanja in odgovori
1. vprašanje
V katerem delu scenarija je protagonist žrtev nasilja? Na katero vrsto nasilja se nanaša scenarij?
1. odgovor
Čustveno nasilje izvajajo sestrini prijatelji med druženjem, saj ignorirajo in čustveno zavračajo protagonista.
2. vprašanje
Ali menite, da so protagonistu njegove misli, dejanja, občutja in odnos pomagali pri spoprijemanju s situacijo? Imate kakšne alternativne ideje?
2. odgovor
Je frustriran, jezen, žalosten in osramočen ter misli, da bi moral prenehati jemati zdravila, saj ta ne spremenijo, kako se ljudje vedejo do njega. To, da v celoti ne sprejema svojih težav v duševnem zdravju, mu prav tako škoduje, saj prav on na prvem mestu obsoja samega sebe. Svoje bolezni se ne bi smel sramovati in bi na tem moral delati skupaj s strokovnjakom za duševno zdravje.
3. vprašanje
Katere druge intervencije in ukrepi bi lahko dodatno pomagali protagonistu, da se spoprime s tem in vsemi morebitnimi podobnimi incidenti v prihodnosti?
3. odgovor
Dvigniti mora raven samospoštovanja, potrebno ga je spodbujati, naj ne bo tako sramežljiv in naj se pogovarja z ljudmi, poleg tega pa mora spoznati, da ni njegova krivda, če ga nekateri ljudje ignorirajo ali se z njim nočejo pogovarjati zaradi njegove bolezni. Do te vrste diskriminacije pride zaradi pomanjkanja znanja o težavah v duševnem zdravju. Prav tako bi ga bi bilo potrebno spodbuditi, naj še naprej jemlje zdravila, saj s tem pomaga sam sebi – takih odločitev ne bi smel sprejemati zaradi obsojanja ali mnenj drugih.
PRIPRAVA
Te dejavnosti je treba izvajati po nekaj ogrevalnih vajah. To srečanje izvajajo trener (strokovnjak za improvizacijo) in drugi sodelujoči. Vsi naj nosijo udobna oblačila in obutev.
- Trajanje: 90 minut.
- Število udeležencev: 6–20.
- Kraj: soba, kjer je prostor za gibanje.
- Materiali in orodja: dve žogi različne barve.
OPOMBA: To srečanje združuje nabor dejavnosti za spopadanje s čustvi, ki jih povzročajo situacije verbalnega nasilja. Nekatere dejavnosti so morda bolj primerne od drugih za končne udeležence, odvisno od dejavnikov, kot sta njihovo sociokulturno ozadje ali specifične težave na področju duševnega zdravja (tj. tiste dejavnosti, ki vključujejo fizični stik). Strokovnjak za duševno zdravje, ki vodi srečanje, lahko te vaje preskoči ali spremeni, tako da jih prilagodi potrebam udeležencev.
POSTOPEK
Uvod
Trajanje: 10 minut.
Opis: Predstavitev scenarija primera, vprašanj in čustev.
Uvodne vaje – Improvizacijski trening
1. vaja: Ples
Namen: Sprostimo svoje telo. OGREVANJE z glasbo, aktiviranje uma. Razumeti potrebo po tem, da se sprostimo in delamo, kar čutimo, ne da bi nas bilo strah obsojanja.
Trajanje: 10–15 minut.
Nadeli bomo maske, da bodo lahko udeleženci občutili nekakšno intimnost, tudi če so del skupine. Potrebujemo svoje telo, da se pripravimo na igro.
Predvajali bomo tri pesmi. Prva bo počasna, tako da se lahko raztegnemo in sprostimo mišice ter pustimo, da se naš um začne sproščati. Druga pesem bo bolj ritmična. Vodili jih bomo tako, da bodo lahko premikali gležnje, kolena, boke, pas, roke, zapestja, prste in vrat. Ko bodo zaključili s premikanjem enega dela telesa naenkrat, jih bomo prosili, naj poskušajo premikati vse hkrati, tako da se začnejo premikati na nekonvencionalen način. Zadnja pesem bo zelo ritmična in zelo znana v vaši državi. Nato jim bomo povedali, da se lahko premikajo, kakor želijo, ali počnejo, kar hočejo.
Pomembno jih je spomniti, naj imajo zaprte oči. Tako jih nihče ne opazuje, kako se premikajo. Pomembno je delati na teh občutkih svobode in intimnosti.
Zaključek
Zadnja misel, ki bo izrečena na glas, je povezana s potrebo po osvoboditvi, sprostitvi tistega, kar čutimo, da počnemo, ne da bi nas bilo strah obsojanja, saj smo resnično vsi uživali v trenutku.
2. vaja: Igra lovljenja
Trajanje: 5 minut.
Namen: Igra in sprostitev. Ko bo telo začelo sodelovati pri tej izkušnji, se bo naš um nekoliko sprostil. Ko plešemo, je telo svobodno, um pa ima malo ali nič povedati. Od zdaj naprej je namen iskati ravnovesje med telesom in duhom. Klasična igra lovljenja je kot nalašč za to, pa tudi za smeh in uživanje.
Opis: Igrali bomo nekaj minut. Najprej bomo igro poenostavili. Ena oseba poskuša ujeti nekoga drugega. Kogar ta oseba ujame, mora zgrabiti svojega lovilca za roko in oblikovati verigo, ta veriga pa skupaj postane lovilec. Ob koncu igre mora vsak držati nekoga za roko.
Ta igra je popoln izgovor za fizični stik. Popolna je za pridobivanje občutka, da smo skupaj močnejši. Iz tako preproste igre lahko pridemo do zelo pomembnih in refleksivnih misli. Še toliko bolj, če delamo z ljudmi, ki zavračajo skupino. Ta dejavnost poudarja pomen skupine. Skupaj smo močnejši!
Zaključek
Vrnitev igre in otroštva, brez filtrov.
3. vaja: Kdo je tukaj?
Trajanje: 15 minut.
Namen: Da se srečamo. Krepi občutek pripadnosti, da smo družbenega bitja.
Opis: Potrebovali bomo dve žogici različnih barv. Začeli bomo z modro žogico – izgovorili bomo svoje ime in nato žogico predali drugi osebi. Oseba, ki prejme žogico, pove svoje ime in jo ponovno poda.
Pet minut pozneje bomo zamenjali žogico. Uporabili bomo rdečo žogico. Zdaj bodo morali povedati ime osebe, ki ji podajajo žogico (modra žogica, povejo svoja imena; rdeča žogica, povejo ime druge osebe).
Po petih minutah bomo igrali z obema žogicama hkrati.
Pomembno je zmanjšati predstavo o tem, da delate dobro ali slabo. Še naprej se igramo, medtem ko razgibavamo svoj um.
4. vaja: Pripovedovanje zgodbe
Trajanje: 45 minut.
Namen: Pomagati udeležencem pri prepoznavanju značilnosti samih sebe. Deljenje čustev.
Opis: Sestavili bomo pare, ki se morajo odločiti, kdo bo A in kdo B.
Osebi A damo dve minuti, da pove osebi B stvari, ki so zanj pomembne – najljubša hrana, ali ima hišnega ljubljenčka, kaj rad počne v prostem času, česa ga je strah, kaj želi narediti … in tudi, kaj misli o scenariju primera.
Ko končamo, oblikujemo krog. Oseba B, ki je poslušala svojega partnerja, bo povzela, kar mu je ta povedal, in svojega partnerja v minuti predstavila članom skupine.
Nato se bo vsak vrnil k svojemu partnerju in začel znova, le da bo zdaj oseba B tista, ki bo osebi A povedala vse pomembne stvari, potem pa bo oseba A imela minuto, da svojega partnerja predstavi skupini.
Zaključek
Pomen te igre je povezan s stvarmi, ki jih imamo v mislih. Naši možgani morajo zelo hitro obdelati informacije druge osebe, zato jih moramo filtrirati in ohraniti le informacije, ki jih želimo podati drugim.
Pomembno je, da te uvodne igre izvedemo, ko srečanje dobro napreduje, tako da se nihče ne bo upiral. Po eni uri igranja se sprostijo in čutijo, da se lahko odprejo drugim.
5. vaja: Z najboljšimi željami, zbogom
Trajanje: 10 minut.
Namen: Imeti kratek sestanek z vsakim drugim udeležencem. Zaključek.
Opis: Sprehodili se bomo po sobi. Ko inštruktor enkrat zaploska, se mora vsak z nekom združiti in mu povedati, kaj jim je bilo najbolj všeč pri uvodu v zadnjo igro. Ko bo inštruktor spet zaploskal, bomo spet začeli hoditi. Zelo pomembno je, da ohranjajo očesni stik z drugimi udeleženci. Ko zaslišijo še en plosk, se združijo z drugo osebo in storijo enako kot prej, dokler znova ne zaslišijo ploskanja. Ponovimo.
Zaključek
To je razmislek o tem, koliko smo se odprli drugim ljudem, o tem, kaj je glede nas zanimalo druge, in o tistih občutkih igre in pripadnosti skupini, ki pomagajo razviti naše sposobnosti kot človeška bitja.
