CILJ SREČANJA

Cilj srečanja je pomagati ljudem z duševnimi boleznimi, ki so pod stresom in v negativnem emocionalnem stanju, da prepoznajo svoja čustva, jih obvladajo in spremenijo v pozitivno čustvo. Trener bi naj sodelujoče opolnomočil v improvizacijskih veščinah, s katerimi bi lahko pomagali posameznikom, ki imajo težave z anksioznostjo.

Do konca srečanja bo vsak član lahko:

– uporabil improvizacijo za opolnomočenje ljudi z nizkim samospoštovanjem in depresijo,

– uporabljal različne gledališke tehnike za vzdrževanje svobode izražanja, spoštovanja in priznavanja edinstvenosti ter raznolikosti ljudi, prijateljev in družine,

– izrazil jezo skozi improvizacijsko gledališče in jo pretvoril v ustvarjalnost.

SCENARIJ – TEŽAVE V ODNOSU S STARŠI

Franziska je 18-letno dekle iz družine srednjega razreda. Trenutno obiskuje drugi letnik srednje šole. Franziska je malce zdržana in ima majhen krog prijateljev. Potrebuje nekaj časa, da se odpre drugim. Franziska je opazila, da se je odnos staršev do nje drastično spremenil, takoj ko je začela obiskovati srednjo šolo. Franziska meni, da sta starša postala pretirano zaščitniška in sumničava ter se z njo prepirata skoraj vsak dan. Starša ne odobravata druženja s prijatelji iz šole, predvsem fanti in preverjata klice in sporočila, ki jih je prejela. Zaradi omejitev, ki ji jih je postavil njen oče, se počuti zelo neprijetno. Franziska postaja vse bolj nemirna in razburjena. Včasih jima ugovarja, a to vodi do nadaljnjih konfliktov in prepirov. Franziska se boji očeta in meni, da ji ne bo nikoli prisluhnil. Franziska predvideva, da se nima smisla pogovoriti z njim. Zaradi nenehnih sporov s starši Franziska doživlja stres. Ugotavlja, da se ne more ustrezno osredotočiti na učenje in zaostaja tudi na akademskem področju. Ne zmore se soočiti s situacijo, zato hudo trpi njeno izobraževanje.

USPOSABLJANJE

Trener pozdravi udeležence in jim predstavi scenarij primera (glej zgoraj) s predstavitvijo v powerpointu ali s pripovedjo. Ko udeležence seznani s scenarijem primera, predstavi cilje srečanja tako, da natančno določi vrsto agresije, čustva in strategije spoprijemanja.

Teoretično ozadje

Tip agresije: Odnosna agresija z elementi verbalne agresije in celo čustvenega nasilja.

Čustva: tesnoba, jeza

Spoprijemanje s situacijo: funkcionalne strategije spoprijemanja

Vprašanja in odgovori

1. vprašanje

V katerem delu scenarija je protagonistka žrtev nasilja? Na katero vrsto nasilja se nanaša scenarij? 

1. odgovor

Ko so njeni starši postali prekomerno zaščitniški, sumničavi in so se začeli prepirati z njo skoraj vsak dan.

Gre za čustveno in verbalno nasilje.

2. vprašanje

Ali menite, da so protagonistki njene misli, dejanja, občutja in odnos pomagali pri spoprijemanju s situacijo? Imate kakšne alternativne ideje?

2. odgovor

Ne, saj se ni zmogla spoprijeti s situacijo, ugovarjanje staršem pa je vse skupaj še poslabšalo. Posledično je Franziska postala depresivna, njena depresija pa se je v tem začaranem krogu poglobila in bo v prihodnosti postala še hujša. V tem primeru je družina ključnega pomena za okrevanje Franziskinega duševnega zdravja.

3. vprašanje

Katere druge intervencije in ukrepi bi lahko dodatno pomagali protagonistki, da se spoprime s tem in vsemi morebitnimi podobnimi incidenti v prihodnosti?

3. odgovor

•      Vedenjske intervencije

•      Razvojne intervencije

•      Družinska intervencija, terapija skupaj z družino

•      Terapevtska intervencija

•      Zdravstvena intervencija za premagovanje depresije in osredotočanje na strategije za spoprijemanje s situacijo

In še:

– Katere glavne težave so poudarjene v scenariju primera?

– Kako so vprašanja, predstavljena v zgornjem scenariju primera, povezana s posebnimi čustvi?

– Katera so ta čustva?

Sledi razprava, v kateri udeleženci izrazijo svoje ideje. Do konca tega dela bi morali udeleženci ugotoviti, da scenarij primera obravnava relacijsko agresijo z elementi verbalne agresije in celo čustvenega nasilja ter da sta čustvi, na kateri se bo to srečanje osredotočilo, anksioznost in jeza.

PRIPRAVA

To srečanje izvajajo trener (strokovnjak za improvizacijo) in drugi sodelujoči. Vsi naj nosijo udobna oblačila in obutev.

  • Trajanje: 90 minut.
  • Število udeležencev: 6–20.
  • Kraj: soba, kjer je prostor za gibanje.
  • Materiali in orodja: podloge za jogo, nalepke, barvice, veliki kosi risalnega papirja, pisala.

POSTOPEK

Uvod

  • Trajanje: 10 minut.
  • Opis: Predstavitev scenarija primera, vprašanj in čustev.

Uvodne vaje – Improvizacijski trening

Ogrevanje: Če želijo trenerji vključiti sprostitvene vaje (tj. raztezanje, ogrevanje telesa, sprostitev domišljije itd.), si lahko vzamejo 5 minut pred vsakim srečanjem, da jih izvedejo. Pomembno je omeniti, da lahko udeleženci z gibalnimi težavami vaje izvajajo sede na stolu in uporabljajo gibljive dele telesa in/ali domišljijo.

Opomba: Vse vaje, ki vključujejo fizični stik in/ali gibanje, lahko nadomesti a) trener, ki izvaja vaje in razlaga, b) trener, ki izvaja vaje, in skupina, ki mu posreduje navodila, c) skupina lahko sedi na svojih stolih in pripoveduje, si predstavlja in/ali deli svojo telesnost ali mobilnost.

1. vaja: Dihanje – sproščanje

  • Namen: Sprostitev, zavedanje telesa.
  • Trajanje: 10 minut.
  • Opis: Vsi udeleženci se uležejo na tla, na hrbet. Njihovo telo in noge so ravni, roke ob telesu. Zaprejo oči. Trener jih vokalno vodi skozi celotno vajo. Trener najprej prosi udeležence, naj normalno dihajo, vdihujejo skozi nos in izdihujejo skozi usta. Nato jih prosi, naj začutijo dih v celotnem telesu, rokah, nogah, trupu, trebuhu. Ko trenerju uspe vzpostaviti občutek umirjenosti in sproščenosti, lahko preide na naslednjo vajo.

2. vaja: Mentalni sprehod

  • Namen: Sprostitev, zavedanje telesa, domišljija, ustvarjalnost.
  • Trajanje: 5 minut.
  • Opis: Udeleženci še zmeraj ležijo na hrbtu in mirno dihajo. Trener jih vokalno vodi skozi celotno vajo. To bo mentalni sprehod. Trener začne: »Predstavljajte si, da ležite na plaži. Dan je topel, a ni zelo vroč. Udobno ležite na hrbtu. Ob sebi slišite morje. Pesek, na katerem ležite, je moker in mehak. Prevzel je obliko vašega telesa. Občutite pesek. Sčasoma se pesek začne sušiti zaradi prijetnega, nežnega morskega vetriča. To je čarobna vrsta peska. Ne lepi se nate. Ko se je pesek posušil, lahko počasi začnete premikati svoje telo s ciljem vstati.« Trener vodi udeležence, da postopoma vstanejo, od položaja fetusa do počasnega dvigovanja telesa. Ko udeleženci vstajajo, morajo dihati počasi.

3. vaja: Potapljanje v vodo

  • Namen: Zavedanje telesa, domišljija, opazovanje, komunikacija, ustvarjalnost.
  • Trajanje: 10 minut.
  • Opis: Udeleženci stojijo pri miru. Trener jih z glasom vodi skozi vajo. Tudi ta vaja bo mentalni sprehod. Trener začne: »Zaprite oči. [Ker imajo udeleženci zaprte oči, jih mora trener opazovati. Če nekateri udeleženci menijo, da morajo odpreti oči, naj jim trener to omogoči.] Predstavljajte si, da stojite pred reko. Voda je modra, mirna in vabljiva. Mehki valovi se začnejo dotikati vaših prstov. Najprej ste nekoliko presenečeni, a prijetno. Čutite vabljiv klic vode. Počasi stopite v reko. Voda objame vaše gležnje, meča, kolena, stegna. Počasi začnete hoditi. Če želite lahko odprete oči. Če tega ne želite, vas bom nadzoroval. Ko hodite v reko, začutite vodo okoli svojih nog. Občutite pritisk na svoje telo. Je sproščujoče in vabljivo. Voda je topla. Zdaj lahko hodite dlje. Dovolite, da voda ovije vaše boke. Občutite dvig vode. Počasi nadaljujte in pustite, da voda objame vaš trebuh, prsi. Zdaj lahko potopite roke v vodo. Nadaljujte in pustite, da voda objame ramena, vrat. Hodite v vodi z občutkom, da boža vaše celotno telo. Zdaj je čas, da se potopite. Voda zaobjame brado, usta, nos. Čutite, da lahko normalno dihate. Ustvarjeni ste, da dihate v tej vodi. Je prijazna in sproščujoča. Zdaj voda prekrije oči, a vidite odlično. Stopite še malo dlje. Telo je zaobjela voda. Občutite svobodo. Občutite lahkotnost. Hodite v topli vodi. Začutite potencial in omejitve svojega telesa. Raziščite, kaj lahko naredi.« Dovolite udeležencem, da se za kratek čas sprehajajo v vodi. Nato recite: »Zdaj se voda nekoliko ohladi. Ni zelo hladna, vendar ni več tako vabljiva. Čas je, da se vrnemo na obalo.« Če pa ne želite, da vaše udeležence zebe, lahko trener pove: »Počasi prihajate na drugo stran reke. Čas je, da se odpravimo iz nje.« Postopoma z uporabo obrnjene pripovedi udeležence odpeljite na obalo. Nato recite: »Sonce je toplo in vas je posušilo.«

4. vaja: Sprehod v gozdu

  • Namen: Telesno in skupinsko zavedanje, domišljija, opazovanje, pripravljenost, komunikacija, ustvarjalnost.
  • Trajanje: 15 minut.
  • Opis: Udeleženci vstanejo. Za njimi je reka, pred njimi pa velik, zelen gozd z visokimi drevesi in čudovitim nasadom. Vse vabi. Tam ni ničesar, kar bi lahko prestrašilo udeležence. Trener povabi udeležence na sprehod v gozd: »Zaradi sonca vam je vroče. Nočete več stati pod njim. Iščete pomirjujoče lastnosti sence. Vstopite v gozd. Gozd je lep. Lahko dihate svež zrak. Vaše telo doživlja udobje dreves in nasadov okoli vas. Začnete hoditi. Ko hodite, zagledate čudovito rožo. Sklonite se in jo pobožate. Opazujete jo. Kako je videti?« Nato lahko trener vsakega udeleženca posebej prosi, da opiše rožo. Kako diši? Kakšne barve je? Je velika ali majhna? Ali jo udeleženec odreže ali jo opazuje in nadaljuje pot? Nato nadaljujete sprehod. Trener nadaljuje: »Zdaj se pomikate globlje v gozd, a se zavedate, da niste sami. S seboj imate svojega prijatelja. Drug drugega lahko pozdravite, se dotikate, pokažete, da prijatelja prepoznate, in počasi sestavite skupino. Nenadoma zaslišite zvok. To je rjovenje. Ali je to lev? Pazljivo prisluhnite. Kje je? Je daleč? Je blizu? Spet prihaja. Je zelo daleč. Varni ste. Če vas je bilo strah, ni več razloga. Zdaj vidite čudovitega metulja, ki leti okoli dreves in nasadov. Je lep, pisan, z ljubkimi, mehkimi krili. Vabi vas, da mu sledite. Zdaj lahko samostojno spremljate svojega metulja. Metulj vas je zvabil v gozd. Preveč ste bili zaposleni z njim, zdaj pa ste izgubljeni. Ne veste, kje ste. Pogledate naokrog in vse je neznano. Mrači se. Popolnoma ste izgubljeni. Tavate in ne veste, kam greste. Nenadoma zagledate svetlobo pred seboj. Zatemnjeno je. Začnete hoditi proti njej. Bližate se. Zdaj veste, od kod prihaja svetloba. To je hiša.«
  • Različice: Obstaja veliko različic te vaje. Trener se lahko odloči za zamik pri oblikovanju skupine, za igranje s svetlobo in temo, za uvedbo več zvoka, vonjav, občutkov itd. Lahko greste skozi stiske ali doživite lepše občutke. Vse je odvisno od dinamike skupine. Za to vajo ni omejitev, vendar morate vedno zagotoviti, da se udeleženci počutijo varni in jim je udobno.

5. vaja: Dramatiziranje vaše zgodbe ‘Janko in Metka’

  • Namen: Gledati zgodbo iz različnih zornih kotov in vidikov, gojiti možnosti in veščine za preoblikovanje zgodbe, nenavezanost in empatija.
  • Trajanje: 15 minut.
  • Opis: Trener nadaljuje ‘gozdno pripoved’ iz prejšnje vaje in predstavi priredbo Janka in Metke bratov Grimm. V tej adaptaciji pripoveduje zgodbo do točke, ko dva otroka, Janka in Metko, ugrabita tako čarovnica kot čarovnik in morata najti način, kako pobegniti. Trener vodi udeležence, da oblikujejo ‘skupinski kip’ v majhnih skupinah, ki izraža obravnavano težavo. Vsaka skupina oblikuje svoje člane v obliko, ki predstavlja dojemanje tega čudnega srečanja štirih likov: Janko, Metka, čarovnica in čarovnik. Nato vsaka skupina predstavi ekipi svoj skupinski kip. Ob koncu vsake predstavitve trener s ‘čarobno paličico’ iz prilagojene zgodbe poda glas likom. Vsak član izraža z besedami notranje misli utelešenega lika. Trener prevzame vlogo čarovnice/čarovnika in se usede na vroči stol: v vlogi izzove spraševanje in sprejema vprašanja udeležencev kot njih samih ali drugih likov. Nato drugi član prevzame vlogo čarovnice/čarovnika in se usede na vroči stol. Udeleženci se sprašujejo o njegovih motivih, prepričanjih in poskušajo ugotoviti več dejstev o zgodbi. Trener razdeli skupino na dva dela, vsaka majhna skupina pa prikaže zgodbo Janka ali Metke. Vsaka skupina mora v demokratičnem procesu razpravljati in najti način, kako se spopasti s čarovnico in čarovnikom. Skupina Janko in skupina Metka predstavita svoje odločitve. Na koncu trenerji oblikujejo dve vodoravni vrsti: ena vrsta prikazuje čarovnico in čarovnika, druga pa otroka. Začnejo razpravo v vlogi. En član iz prve vrste izraža čustva do likov iz druge vrste, nato se zgodi nasprotno.
  • Alternativna pravljica: Tom Thumb ali katera koli zgodba, ki kaže odnos med starši in otroki.

REFLEKSIJA – ODZIV NA SREČANJE

6. vaja: Risanje vaše zgodbe ‘Janko in Metka’

  • Namen: Spremeniti jezo in občutke v slikanje, fantazijo, ustvarjalnost.
  • Trajanje: 10 minut.
  • Opis: Kako si predstavljate čarovnico in čarovnika iz zgornje zgodbe? Trener prosi udeležence, naj narišejo ali izdelajo figuro čarovnice in čarovnika. Izroči jim ‘post-it’ listke, na katere napišejo svoja čustva do njiju. Te listke zalepijo na risbo.

7. vaja: Prostor med vašo zgodbo ‘Janko in Metka’

  • Namen: Metafora resničnega sveta, transformacija občutkov, misli in stereotipov.
  • Trajanje: 5 minut.
  • Opis: Trener prosi udeležence, naj oblikujejo prostor med čarovnico in čarovnikom ter Jankom in Metko: like razporedijo tako, da prostor med njimi predstavlja razdaljo odnosa med liki. Nato trener prosi udeležence, da spremenijo proksemiko med liki glede na izid zgodbe, torej z dobrim (ali pozitivnim) koncem. Kakšen bi bil prostor med liki, če bi si čarovnica in čarovnik premislila? Udeleženci oblikujejo novo razdaljo in ji poskušajo dati ime, in sicer ‘strah’, ‘moč’, ‘vera’, ‘presenečenje’ itd.

8. vaja: Samoopis in opolnomočenje posameznika

  • Namen: Spodbuda, samozavest.
  • Trajanje: 5 minut.
  • Opis: Trener udeležence prosi, naj izrazijo svoja čustva, ki izhajajo iz navedene zgodbe. Nato vsakega člana skupine prosi, naj javno navede tri pozitivne lastnosti zase in eno lastnost deli za preostale.

ZAKLJUČEK

Trajanje: 5 minut.

Opis: Ob koncu srečanja bo trener zastavil vprašanja, ki spodbujajo refleksijo, in sicer »Kako mislite, da je zgornje srečanje povezano s čustvi, s katerimi se spopadamo?«, »Kaj se vam je zdelo koristno?« … Nato bo udeležence povabil, naj natančno določijo, kaj je pritegnilo njihovo pozornost, kaj so pridobili in kaj si želijo, da bi obdržali kot referenčno točko iz vseh navedenih postopkov, kot tudi, da postavijo kakršna koli vprašanja glede navedenih vaj.