CILJ SREČANJA
Cilj srečanja je pomoč sodelujočim pri komunikaciji z mladimi, ki se sramujejo prepoznati svoja čustva, jih obvladati in spremeniti v pozitivno čustvo. Trener bi naj sodelujoče opolnomočil v improvizacijskih veščinah, s katerimi bi lahko pomagali posameznikom, ki imajo težave s sramom.
Do konca srečanja bo vsak član lahko:
– uporabljal tehnike improvizacije kot pripomoček proti ustrahovanju,
– ustvaril varno vzdušje za vodenje vseh podtipov žrtev in agresorjev v skupini k izražanju misli in občutkov s pomočjo gledaliških/dramskih tehnik,
– utelešal in izražal podobe prizorov in zgodb ustrahovanja in razreševanja ustrahovanja s pomočjo fizičnega gledališča
SCENARIJ – ZASRAMOVANJE TELESA (ANG. BODYSHAMING)
Chesterja, visokega in suhega najstnika, ki blesti pri matematiki in naravoslovnih predmetih, je sram, kadar se mora v šolski fantovski garderobi preobleči v športna oblačila, saj nima razvitih mišic. Drugi bolj atletsko grajeni in mišičasti najstniki opazijo Chesterjevo sramežljivost in se jo odločijo izkoristiti. S telefoni na skrivaj posnamejo fotografije Chesterja, ko je ta brez majice in v boksaricah. Te fotografije nato posredujejo ostalim učencem preko aplikacije WhatsApp. Kmalu fantje in dekleta kažejo s prstom na Chesterja, se mu posmehujejo in smejijo, ko hodi po šolskih hodnikih. Sliši komentarje kot so: »Poglej ga, paličnjaka«, »reva« in »pomehkuženec«. Te besede ga globoko prizadenejo in odnos njegovih sošolcev do njega začne vplivati na njegove ocene pri matematiki in drugih naravoslovnih predmetih.
USPOSABLJANJE
Trener pozdravi udeležence in jim predstavi scenarij primera (glej zgoraj) s predstavitvijo v powerpointu ali s pripovedjo. Ko udeležence seznani s scenarijem primera, predstavi cilje srečanja tako, da natančno določi vrsto agresije, čustva in strategije spoprijemanja.
Teoretično ozadje
Tip agresije: Odnosna agresija, ki vodi do nadlegovanja.
Čustva: sram
Spoprijemanje s situacijo: stresorji povezani z duševno boleznijo/viktimizacijo
Spoprijemanje s situacijo: funkcionalne strategije spoprijemanja
Vprašanja in odgovori
1. vprašanje
V katerem delu scenarija je protagonist žrtev nasilja? Na katero vrsto nasilja se nanaša scenarij?
1. odgovor
Ko se njegovi prijatelji odločijo izkoristiti njegovo pomanjkanje mišic in posnamejo fotografije Chesterja v boksaricah brez majice ter jih posredujejo ostalim učencem preko aplikacije WhatsApp.
Gre za spletno nadlegovanje (ang. cyberbullying) in zasramovanje telesa.
2. vprašanje
Ali menite, da so protagonistu njegove misli, dejanja, občutja in odnos pomagali pri spoprijemanju s situacijo? Imate kakšne alternativne ideje?
2. odgovor
Ne. Če se Chester počuti osramočenega, potem se bo čez čas odtujil od ostalih in bo to škodovalo njegovemu uspehu v šoli. V tem primeru se je potrebno osredotočiti na Chesterjeve prijatelje.
3. vprašanje
Katere druge intervencije in ukrepi bi lahko dodatno pomagali protagonistu, da se spoprime s tem in vsemi morebitnimi podobnimi incidenti v prihodnosti?
3. odgovor
• Resni pogovori z nasilneži in žrtvami
• Resni pogovori s starši nasilnežev in žrtev
• Igranje vlog na temo neagresivnega vedenje z nasilneži
• Igranje vlog na temo asertivnega vedenja z žrtvami
In še:
– Katere glavne težave so poudarjene v scenariju primera?
– Kako so vprašanja, predstavljena v zgornjem scenariju primera, povezana s posebnimi čustvi?
– Katera so ta čustva?
Sledi razprava, v kateri udeleženci izrazijo svoje ideje. Do konca tega dela bi morali udeleženci ugotoviti, da scenarij primera obravnava relacijsko agresijo, ki povzroči ustrahovanje in viktimizacijo, in da je čustvo, na katero se bo to srečanje osredotočilo, sram.
PRIPRAVA
To srečanje izvajajo trener (strokovnjak za improvizacijo) in drugi sodelujoči. Vsi naj nosijo udobna oblačila in obutev.
- Trajanje: 90 minut.
- Število udeležencev: 6–20.
- Kraj: soba, kjer je prostor za gibanje.
- Digitalno gradivo: povezava do filma Corto Animado Bullying:
POSTOPEK
Uvod
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Predstavitev scenarija primera, vprašanj in čustev.
Uvodne vaje – Improvizacijski trening
Ogrevanje: Če želijo trenerji vključiti sprostitvene vaje (tj. raztezanje, ogrevanje telesa, sprostitev domišljije itd.), si lahko vzamejo 5 minut pred vsakim srečanjem, da jih izvedejo. Pomembno je omeniti, da lahko udeleženci z gibalnimi težavami vaje izvajajo sede na stolu in uporabljajo gibljive dele telesa in/ali domišljijo.
Opomba: Vse vaje, ki vključujejo fizični stik in/ali gibanje, lahko nadomesti a) trener, ki izvaja vaje in razlaga, b) trener, ki izvaja vaje, in skupina, ki mu posreduje navodila, c) skupina lahko sedi na svojih stolih in pripoveduje, si predstavlja in/ali deli svojo telesnost ali mobilnost.
1. vaja: Predstavitev kratkega filma in skupinski odziv
- Namen: Gojenje empatije do drugih, skrb naj bo skupna, izboljšanje empatije.
- Trajanje: 10 minut.
- Digitalno gradivo: Povezava do filma Corto Animado Bullying:
Trener lahko uporablja kateri koli alternativni videoposnetek z liki (tj. ljudmi, ki delujejo in se odzivajo), ki obravnavajo čustveno, verbalno in/ali fizično nasilje.
- Opis: Ta del srečanja se bo začel s predvajanjem 5-minutnega videa o ustrahovanju. Po projekciji kratkega filma trener prosi udeležence, da se na film odzovejo s prostim izražanjem svojih misli in idej. Postavlja nova vprašanja, ki spodbujajo drugačna stališča in izjave.
2. vaja: Tableaux Vivants
- Namen: Fizična predstavitev teme za raziskovanje čustev in telesnih odzivov.
- Trajanje: 8 minut.
- Opis: Po projekciji bo trener udeležence prosil, da v majhnih skupinah oblikujejo dve tableaux vivants: prva predstavlja trenutek ustrahovanja, ki izhaja iz scenarija filma, druga pa predstavlja trenutek boja proti ustrahovanju na podlagi konca filma. Majhne skupine razvijejo svojo temo in jo nato predstavijo ekipi. Trener posreduje na koncu vsake posamezne predstavitve in od vsake majhne skupine zahteva, da glasovno izrazi svoje tableaux vivants (posamezno ali v skupinah, glede na dinamiko skupine).
3. vaja: Uporabne gledališke/dramske tehnike
- Namen: Preprečevanje ustrahovanja, negovanje notranjega miru in enotnosti.
- Trajanje: 20 minut.
- Opis: Trener ponovno predstavi en prizor iz filma, med katerim žrtev doživi ustrahovanje v učilnici s strani drugih sošolcev (najm. 1,49–2,40). Trener prosi ekipo, naj razmisli o tem prizoru in poda izjave v slogu časopisnih naslovov (‘naslovi’). Nato prevzame vlogo žrtve, udeleženci pa vlogo ‘poročevalcev’: z liki se pogovarjajo novinarji. Drugi član ekipe (učenec ali trener) prevzame vlogo učenca, ki ustrahuje, udeleženci pa kot novinarji sprašujejo o njegovih motivih, vrednotah, prepričanjih ali pridobijo več informacij o situaciji. Nato trener prosi novinarje, naj žrtvi dajo nasvete tako, da nagovarjajo z nasprotujočimi si nasveti. Trener v vlogi izraža svoje notranje misli (kot žrtev). Nato vsakega člana skupine motivira, da javno izrazi misli žrtve po zgoraj omenjenem prizoru (kolektivna vloga).
4. vaja: Ogledalo
- Namen: Komunikacija, sodelovanje v parih, opazovanje, koordinacija, natančnost, domišljija.
- Trajanje: 5 minut.
- Opis: Udeleženci so razdeljeni v pare. Eden od njih je ogledalo, drugi pa človek, ki se gleda v ogledalo. Udeleženec, ki je človek, izvaja različne gibe, ogledalo pa jih mora posnemati. Trener mora udeležence obvestiti, da mora človek začeti počasi, vedno imeti v mislih fizične omejitve in potenciale svojega partnerja, biti vedno v položaju pred njim, tako da ga njegov partner lahko ves čas vidi, skrbi za svojega partnerja tako, da ga vodi skozi težave itd. Pari naj se zamenjajo.
5. vaja: Oblikovanje telesa
- Namen: Spoznavanje, komunikacija, vpletenost, sodelovanje v parih in/ali skupinah, opazovanje, natančnost, domišljija, empatija, ustvarjalnost.
- Trajanje: 8 minut.
- Opis: Ko se pari izmenjajo in izvajajo vajo ogledala nekaj časa, trener prosi osebo, ki je bila ogledalo, naj mirno sedi. Nato prosi osebo, ki je bila človek, naj začne oblikovati telo drugega tako, da premika njegove roke, noge, glavo, bok, trup. Udeleženec, ki postane oblikovalec telesa, naj bo zelo previden pri načinu dotika drugega udeleženca, omejitvah in potencialih njegovega telesa itd. Svojega partnerja mora vedno podpirati, da ne pade iz ravnotežja. Njegovo telo naj bo v udobnem/izvedljivem položaju, naj se ne počuti neprijetno in ranljivo, vendar naj oblikovalec telesa skuša svojega partnerja seznaniti z možnostmi in/ali potenciali, ki se jih oblikovani ni zavedal. Trener mora udeležence vedno spomniti na te smernice. Po ustreznem času naj oblikovalec telesa postane oseba, ki jo oblikujejo. Vajo nadaljujte.
- Različica: Alternativno in/ali posledično bi to vajo lahko izvajali v večjem krogu z eno osebo, ki jo oblikuje več kot en udeleženec.
REFLEKSIJA – ODZIV NA SREČANJE
Vaje tega dela so lahko v drugačnem vrstnem redu, preden se srečanje nadaljuje s 6. vajo.
6. vaja: Stroj
- Namen: Skupinsko gibanje in uveljavljanje, komunikacija, natančnost, domišljija, empatija, ustvarjalnost, zabava, prepuščanje.
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Udeleženci se začnejo sprehajati po prostoru. Poskušati morajo zaobjeti celoten prostor in upoštevati, da se pomikajo tja, kjer je prosto. Po približno 30 sekundah hoje brez ustavljanja trener prosi udeležence, naj začnejo premikati celotno telo, da se ogrejejo. Nato jih prosi, naj se vrnejo k normalni hoji in naj z usti ali telesom ustvarijo specifičen, ponavljajoč se zvok, pri čemer upoštevajo svoje soudeležence, in sicer poskušajo ustvariti različne vrste zvoka, vzpostaviti obliko komunikacije itd. Ko je zvok vzpostavljen, trener prosi udeležence, da svojemu zvoku dodajo specifično, ponavljajoče se gibanje, pri čemer upoštevajo svoje soudeležence, in sicer poskušajo ustvariti različne vrste gibanja, vzpostaviti obliko komunikacije itd. Udeleženci se ne smejo nehati premikati ali se ustaviti in gledati drug drugega. Med premikanjem morajo biti sposobni komunicirati. Ko trener meni, da je ta del vaje opravljen, prosi udeležence, naj oblikujejo krog. Udeleženci se usedejo v krog. Nato jim trener pove, da bodo naredili stroj. (Ko udeleženci prvič izvajajo vajo, ni treba navesti vrste stroja. Od trenerja in oblikovanja skupine je odvisno, ali bodo kdaj vnaprej določili funkcijo stroja ali pa bodo prepustili domišljiji vsakega udeleženca, da si predstavlja stroj, medtem ko je del skupine.) Nato trener pove udeležencem, da bo tisti, ki želi začeti, šel v središče kroga in začel oddajati specifičen, ponavljajoč se zvok, podprt s specifičnim, ponavljajočim se gibom. Ko se prvi udeleženec dvigne in po nekaj sekundah, ko se vzpostavita njegovo gibanje in zvok, gre v krog drugi udeleženec in poveže svoje gibanje in zvok z udeležencem, ki že izvaja svoje gibanje in zvok. Ko dovolj udeležencev prispeva k stroju, jih trener prosi, naj pospešijo svoje gibanje, dokler se stroj ne pokvari.
Udeleženci se usedejo v krog. Nato se izdela še en stroj, tako da vsi udeleženci izvajajo vajo. Drugi stroj je prav tako razstavljen.
Udeleženci se znova usedejo v krog. Trener jih prosi, naj izdelajo še en stroj. Tokrat, ko je stroj končan, trener izvleče enega od udeležencev, kar znova povzroči okvaro stroja.
- Različice: Obstaja veliko različic, ki jih je mogoče uporabiti. Trener lahko na primer del premakne v drugi položaj. Tako lahko skupina spozna razlike, ki jih takšno prestavljanje vključuje, ali pa se fizični material, in sicer žoga ali kos papirja, lahko uporabi kot izdelek, ki ga stroj ustvarja. Pomen premikanja položaja katere koli komponente/udeleženca je mogoče dojeti otipljivo.
7. vaja: Igranje s prizorom gradnje enotnosti/delov
- Namen: Empatija, uporaba metafore v resničnem svetu, moč ‘objemov’.
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Trener ponovno predstavi zadnji prizor kratkega filma (najm. 3,25–3,56), kjer nasilneži spremenijo svojo držo do žrtve in jo povabijo, da se igra z njimi. Nato prosi ekipo, naj izrazijo svoja čustva in odziv na ta prizor z a) ustnim govorom in b) tableux vivants/zamrznjenim okvirjem v majhnih skupinah. Ob koncu udeleženci izrazijo, kako se počutijo v odnosu do celotne skupine po zgornjem srečanju.
ZAKLJUČEK
Trajanje: 10 minut.
Opis: Ob koncu srečanja bo trener zastavil vprašanja, ki spodbujajo refleksijo, in sicer »Kako mislite, da je zgornje srečanje povezano s čustvi, s katerimi se spopadamo?«, »Kaj se vam je zdelo koristno?« … Nato bo udeležence povabil, naj natančno določijo, kaj je pritegnilo njihovo pozornost, kaj so pridobili in kaj si želijo, da bi obdržali kot referenčno točko iz vseh navedenih postopkov, kot tudi, da postavijo kakršna koli vprašanja glede navedenih vaj.
