CILJ SREČANJA
Cilj srečanja je okrepiti samozavest in omogočiti udeležencem, da se odzovejo na spoštljiv način.
Do konca srečanja bo vsak član lahko:
- uporabil improvizacijske tehnike kot metodo za izboljšanje samozavesti in samospoštovanja;
- osvojil orodja, da se lahko prilagodi situacijam na razumen in umirjen način;
- vadil reaktivnost in proaktivnost odkrivanja samega sebe.
SCENARIJ – NIKOLI SE NE RAZJEZIM…
Panos je 50-letni gospod, ki živi v psihosocialnem rehabilitacijskem domu, z diagnozo paranoidne shizofrenije. Nekega jutra je dobil dovoljenje, da obišče banko in poskrbi za nekaj stvari v zvezi s svojim bančnim računom. Ko je prišel na vrsto, mu je bančni uslužbenec dal obrazec. Panos je imel nekaj vprašanj o izpolnjevanju obrazca. Bančni uslužbenec se je razjezil in začel vpiti na Panosa in ga vprašal, zakaj ima toliko težav pri izpolnjevanju obrazca. Ko je bančni uslužbenec videl na obrazcu njegov domač naslov, torej naslov psihosocialnega rehabilitacijskega doma, je z ironičnim tonom glasu rekel: »zdaj pa razumem«. Komentarju so se osebe, ki so čakali v vrsti za njim, začele smejati. Panos ni komentiral vedenja zaposlenega. Najprej je bil jezen, a je nato pomislil, da ne gre za pomemben incident. Menil je, da je odziv bančnega uslužbenca razumljiv in je upravičil njegovo vedenje kot normalno, pri tem pa je upošteval tudi njegovo utrujenost. Ko se je vrnil, je srečal sostanovalca iz psihosocialno rehabilitacijskega doma, ki ga je prosil, da mu posodi denar. Panos mu je odgovoril, da mu ga ne more, saj v banki ni mogel dokončati postopka. Sostanovalec mu je rekel, da je »neuporaben« in šel stran. Panos ni odgovoril, le povesil je glavo, šel na dvorišče in začel kaditi. Kmalu zatem je do njega prišel član osebja in mu rekel, da veliko kadi in da mu ta navada lahko povzroči veliko zdravstvenih težav v prihodnosti. Takrat je Panos pobesnel in začel kričati. Sčasoma je prosil za dodatna pomirjevala.
USPOSABLJANJE
Trener udeležence pozdravi in jim predstavi scenarij primera (glej zgoraj). Ko udeležence seznani s scenarijem primera, predstavi cilje srečanja tako, da natančno določi vrsto agresije, čustva in strategije spopadanja.
Teoretično ozadje
Tip agresije: Epizode verbalne agresije, ki krepi socialno stigmo
Čustva: jeza, krivda
Spoprijemanje s situacij: stresorji povezani z duševno boleznijo/socialno stigmo in viktimizacijo
Spoprijemanje s situacijo: funkcionalne strategije spoprijemanja
Vprašanja in odgovori
1. vprašanje
V katerem delu scenarija je protagonist žrtev nasilja? Na katero vrsto nasilja se nanaša scenarij?
1. odgovor
Komentarji bančnega uslužbenca so bili žaljivi in so stigmatizirali Panosa. Smejanje drugih strank v banki je bil žaljiv odziv.
Poleg tega bi bilo vedenje sostanovalca iz doma lahko označeno kot verbalno nasilno.
2. vprašanje
Ali menite, da so protagonistu njegove misli, dejanja, občutja in odnos pomagali pri spoprijemanju s situacijo? Imate kakšne alternativne ideje?
2. odgovor
Panos je bil sprva jezen, a se ni odzval v skladu s svojimi čustvi. Nato je obravnaval vedenje bančnega uslužbenca kot razumljivo. Pri drugem incidentu s sostanovalcem v domu je bil odziv Panosa »pasiven«.
Dejstvo, da se v obeh dveh primerih ni odzval agresivno (čeprav je bil sprva jezen), je pripomoglo, da se je izognil potencialnim težavam. Po drugi strani so se v njem nabrala občutja, ki so morda vodila do intenzivnega izbruha jeze.
3. vprašanje
Katere druge intervencije in ukrepi bi lahko dodatno pomagali protagonistu, da se spoprime s tem in vsemi morebitnimi podobnimi incidenti v prihodnosti?
3. odgovor
Lahko bi tudi spremenil svoj odziv in morda izrazil svoje nezadovoljstvo glede odnosa bančnega uslužbenca in sostanovalca v domu (na miren način). Poleg tega bi se lahko drugače odzval na poziv uslužbenca doma in se z njim pogovoril o incidentih, zaradi katerih se je počutil neprijetno, da bi se čustveno sprostil.
Sledi razprava, v kateri udeleženci izrazijo svoje ideje. Do konca tega dela bi morali udeleženci ugotoviti, da scenarij primera obravnava relacijsko agresijo, ki povzroči izključitev, izobčenje, in da sta čustvi, na kateri se bo to srečanje osredotočilo, jeza in anksioznost.
PRIPRAVA
To srečanje izvajajo trener (strokovnjak za improvizacijo) in drugi sodelujoči. Vsi naj nosijo udobna oblačila in obutev.
- Trajanje: 90 minut.
- Število udeležencev: 6–20 oseb.
- Kraj: prozorna soba brez stebrov, kjer se lahko vsakdo prosto giblje.
- Materiali in orodja: stol, papir in pisalo.
OPOMBA: To srečanje združuje nabor dejavnosti za spopadanje s čustvi, ki jih povzročajo situacije verbalnega nasilja. Nekatere dejavnosti so morda bolj primerne od drugih za končne udeležence, odvisno od dejavnikov, kot sta njihovo sociokulturno ozadje ali specifične težave na področju duševnega zdravja (tj. tiste dejavnosti, ki vključujejo fizični stik). Strokovnjak za duševno zdravje, ki vodi srečanje, lahko te vaje preskoči ali spremeni, tako da jih prilagodi potrebam udeležencev.
POSTOPEK
Uvod
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Predstavitev scenarija primera, vprašanj in čustev.
Uvodne vaje – Improvizacijski trening
1. vaja: Ime in dejanje
- Namen: Mentalna in telesna aktivacija.
- Trajanje: 20 minut.
- Opis: Trener povabi udeležence, da oblikujejo krog, nato pa se predstavijo s svojim imenom in nečim, kar jih predstavlja, kar se začne na isto črko kot njihovo ime. Pri tem bodo izvedli tudi fizično gesto. Naslednji mora najprej ponoviti partnerjevo, nato povedati in pokazati svoje.
- Primer: Darja – dobra. Izvedemo gesto dotika srca.
Darja – dobra (dotaknite se srca), Vinko – visok (stojite na prstih in imate iztegnjene roke).
Dobra Darja, visoki Vinko, prijazna Petra.
Vedno se spomnimo, kaj je rekla prejšnja oseba. Osredotočamo se na spomin.
2. vaja: Črno ali belo
- Namen: Za sprostitev, igranje, za povezavo.
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Sprehodimo se po okolici. Ko se srečamo, štejemo do 3 (1, 2, 3). Nato moramo reči besedo črno ali belo. Če povemo isto besedo, to praznujemo. Če ne, se moramo sprijazniti in poskusiti znova, dokler nam ne uspe.
3. vaja: Mehiški val
- Namen: Sprostiti telo in aktivirati um, da odloži upor.
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Oblikujemo krog. V smeri urnega kazalca poteka val – kot to običajno počnejo navijači na nogometnih stadionih (z dvigom rok, ko so prejšnje osebe dvignile svoje), v nasprotni smeri urnega kazalca pa podajamo svoja imena.
4. vaja: To je zgodba o …
- Namen: Da se predstavimo; kakšna je naša zgodovina; ne bojmo se tega, kdo smo.
- Trajanje: 25 minut.
- Opis: Udeleženci so razdeljeni v pare. Delajo po naslednji strukturi: To je zgodba o …, ki je vsak dan …, dokler … Od takrat …
Trener začne pripovedovati svojo zgodbo: To je zgodba Darje, ki je vsak dan hodila na pravno fakulteto, ne da bi imela veliko želje po učenju, in doživljala določeno anksioznost … Dokler nekega dne ni prejela e-pošte dramske šole. Odločila se je, da se vpiše na študij igre. Od takrat srečno živi na odru in druge uči umetnosti pripovedovanja.
Vsak to naredi s svojim partnerjem, nato pa predstavi svojim kolegom.
Lahko se kontekstualizira tako, da se predstavijo s pogovorom o manj osebnih temah, na primer o svojih okusih pri hrani, če bi vaja lahko prebudila boleče spomine.
Vajo lahko izvajate tudi v skupini in ne v parih.
5. vaja: 3 v improvizaciji
- Namen: Ustvarjalnost in iznajdljivost, kompozicija slike.
- Trajanje: 15 minut.
- Opis: Oseba pride in se postavi v držo in pove, kaj predstavlja: »JAZ SEM DREVO.« Nato pride druga oseba, ki se navezuje na to, kar je ustvarila druga: »JAZ SEM JABOLKO NA DREVESU.« Zatem pride tretja oseba in se naveže na prejšnje izjave: »JAZ SEM ČRV V JABOLKU, KI VISI NA DREVESU.«
Zadnji ostane in pove, kaj je predstavljalo:
»JAZ SEM ČRV.«
Nato se postopek ponovi.
Ob koncu pridemo v situacijo, ko lahko vsak sodeluje tako, da predstavlja nekaj. Na primer pri poroki: »Jaz sem duhovnik« ali »Jaz sem nevesta«. Ko imajo vsi svoje vloge, nekdo zavpije: »FOTO.« Udeleženci morajo pozirati glede na like, ki so jih izbrali. Nato je srečanja konec.
ZAKLJUČEK
- Trajanje: 5 minut.
- Opis: Pri tem srečanju je ideja sestavljati in ustvarjati v skupini; delati s tem, kar imamo, in se igrati; sprostiti svoje misli, ki nas obremenjujejo skozi dan.
Ob koncu srečanja bo trener zastavil vprašanja, ki spodbujajo refleksijo, in sicer: »Kako mislite, da je zgornje srečanje povezano s čustvi, s katerimi se spopadamo?«, »Kaj se vam je zdelo koristno?« … Nato bo udeležence povabil, naj natančno določijo, kaj je pritegnilo njihovo pozornost, kaj so pridobili in kaj si želijo, da bi obdržali kot referenčno točko iz vseh navedenih postopkov, kot tudi, da postavijo kakršna koli vprašanja glede navedenih vaj.
