SREČANJE 1 : IZOBČENI UČENEC

CILJ SREČANJA

Cilj srečanja je udeležence opremiti z veščinami improvizacije, da bi mladim, ki doživljajo jezo in socialno zavračanje, pomagali prepoznati svoja čustva, jih obvladati in spremeniti v pozitivno smer.

Do konca srečanja bo vsak sodelujoč lahko:

– uporabljal gledališke tehnike kot metodo za preprečevanje čustvenega nasilja,

– z improvizacijo ustvaril varno območje za vse podtipe žrtev in agresorjev v skupini,

– analiziral in poglobil zgodbo in njen vpliv na člane skupine z dramskimi konvencijami in digitalnimi dramskimi dejavnostmi.

SCENARIJ – IZOBČENI UČENEC

William je petnajstletni učenec z avtizmom. Na splošno je William zelo vesel in prijeten mladenič. Ima čudovit smisel za humor in z njim se je prijetno družiti. William ima zaradi svojega smisla za humor v razredu nekaj prijateljev. William želi biti v šoli uspešen. Je perfekcionist in pričakuje, da bo dobil same petice. A Williama je med poukom potrebno opominjati, naj se osredotoča na snov. Poleg tega William hiti pri opravljanju šolskih obveznosti, v tej naglici pa navodil in vprašanj ne prebere v celoti. William prav tako hitro postane frustriran in jezen. Čeprav se je njegovo vedenje letos izboljšalo, se William še vedno občasno razburi in začne vpiti, se pretepa, meče stvari ali joka. Ta del svojega značaja kaže vse pogosteje, to pa vznejevolji njegove prijatelje, še posebej med tedni z oblico nalog. Sošolce je s tem tako razdražil, da nihče več noče sodelovati z njim pri skupinskih nalogah in so ga izključili iz skupinskega dela.

USPOSABLJANJE

Trener pozdravi udeležence in jim predstavi scenarij primera (glej zgoraj) s predstavitvijo v powerpointu ali s pripovedjo. Ko udeležence seznani s scenarijem primera, predstavi cilje srečanja tako, da natančno določi vrsto agresije, čustva in strategije spoprijemanja.

Teoretično ozadje

• Tip agresije: Primer odnosne agresije – izključevanje, izobčenje.
• Čustva: jeza
• Spoprijemanje s situacijo: stresorji povezani z duševno boleznijo/socialno zavrnitvijo
• Spoprijemanje s situacijo: funkcionalne strategije spoprijemanja

Vprašanja in odgovori

1. vprašanje

V katerem delu scenarija je protagonist žrtev nasilja? Na katero vrsto nasilja se nanaša scenarij? 

1. odgovor

Ko nihče izmed njegovih sošolcev ni več želel biti njegov prijatelj in so ga izključili iz skupinskih nalog ter ga pustili, da je ostal sam, tako kot je bil, preden je postal del tega razreda. 

Gre za čustveno nasilje, najverjetneje besedno in nebesedno z gestami in mimikami.

2. vprašanje

Ali menite, da so protagonistu njegove misli, dejanja, občutja in odnos pomagali pri spoprijemanju s situacijo? Imate kakšne alternativne ideje?

2. odgovor

Ne, zaradi svojih duševnih težav se ni sposoben spoprijeti s situacijo. Če William ne bo prejel posebne pomoči za upravljanje negativnih čustev pri čustvenih zlomih, bo pritisk, ki ga čuti v socialni sferi, postal še hujši.

3. vprašanje

Katere druge intervencije in ukrepi bi lahko dodatno pomagali protagonistu, da se spoprime s tem in vsemi morebitnimi podobnimi incidenti v prihodnosti?

3. odgovor

• Odkrijte vzroke za čustvene zlome
• Zanj ustvarite varno območje
• Vedenjske in razvojne intervencije
• Družinske intervencije
• Intervencije s terapijo in medicinske intervencije
• Alternativne intervencije (npr. izključevalna dieta)

In še:

– Katere glavne težave so poudarjene v scenariju primera?

– Kako so vprašanja, predstavljena v zgornjem scenariju primera, povezana s posebnimi čustvi?

– Katera so ta čustva?

Sledi razprava, v kateri udeleženci izrazijo svoje ideje. Do konca tega dela bi morali udeleženci ugotoviti, da scenarij primera obravnava relacijsko agresijo, ki povzroči izključitev, izobčenje, in da je čustvo, na katero se bo to srečanje osredotočilo, jeza.

PRIPRAVA

To srečanje izvajajo trener (strokovnjak za improvizacijo) in drugi sodelujoči. Vsi naj nosijo udobna oblačila in obutev.

• Trajanje: 90 minut.
• Število udeležencev: 6–20.
• Kraj: soba, kjer je prostor za gibanje.
• Materiali in orodja: škatla, male kartice s pridevniki, predvajalnik glasbe in pesmi, veliki papirji za risanje/pisanje, kartonski gradbeni papir, barvice, flomastri in svinčniki.

POSTOPEK

Uvod

• Trajanje: 10 minut.
• Opis: Predstavitev scenarija primera, vprašanj in čustev.

Uvodne vaje – Improvizacijski trening

Ogrevanje: Če želijo trenerji vključiti sprostitvene vaje (tj. raztezanje, ogrevanje telesa, sprostitev domišljije itd.), si lahko vzamejo 5 minut pred vsakim srečanjem, da jih izvedejo. Pomembno je omeniti, da lahko udeleženci z gibalnimi težavami vaje izvajajo sede na stolu in uporabljajo gibljive dele telesa in/ali domišljijo.

Opomba: Vse vaje, ki vključujejo fizični stik in/ali gibanje, lahko nadomesti a) trener, ki izvaja vaje in razlaga, b) trener, ki izvaja vaje, in skupina, ki mu posreduje navodila, c) skupina lahko sedi na svojih stolih in pripoveduje, si predstavlja in/ali deli svojo telesnost ali mobilnost.

1. vaja: Povej svoje ime

• Namen: Da se spoznate, sprostite in sodelujete v skupini, da uporabite svoj glas.
• Trajanje: 5 minut.
• Opis: Trener prosi udeležence, da oblikujejo krog. Nato drug za drugim izgovorijo svoja imena, navedejo tudi eno stvar, ki jo radi počnejo, in eno stvar, ki je ne želijo početi.

2. vaja: Glasno izražanje čustev

• Namen: Vpletenost, sodelovanje v skupini, uporaba svojega glasu, izražanje čustev, ustvarjalnost.
• Trajanje: 5 minut.
• Opis: Udeleženci ostanejo v krogu. Trener vzame škatlo s karticami in udeležence prosi, naj izberejo kartico, na kateri so napisani pridevniki, kot so ‘veselo’, ‘prijetno’, ‘smešno’, ‘jezno’, ‘žalostno’ itd. Vsak vzame kartico in jo prebere, ne da bi naglas izgovoril svoj pridevnik. V krogu začnejo izgovarjati svoja imena glede na čustvo, zapisano na kartici. Drugi udeleženci prepoznajo izraženo čustvo. Ko povejo svoja imena glede na izbrano kartico, vrnejo kartice v škatlo. Dejanje se ponovi vsaj še 2-krat, tako da različni udeleženci izrazijo različna čustva. Če isti udeleženec izbere isto kartico, udeleženec najde drugačen način izražanja enakega čustva.

3. vaja: Fizično podpiranje čustev

• Namen: Sodelovanje v skupini, uporaba glasu in telesa za izražanje čustev, ustvarjalnost.
• Trajanje: 5 minut.
• Opis: Udeleženci ostanejo v krogu. Trener vzame škatlo s karticami in udeležence prosi, naj izberejo kartico, na kateri so napisani pridevniki, kot so ‘veselo’, ‘prijetno’, ‘smešno’, ‘jezno’, ‘žalostno’ itd. Vsak vzame kartico in jo prebere, ne da bi naglas izgovoril svoj pridevnik. V krogu začnejo izgovarjati svoja imena, medtem ko s svojim telesom podpirajo čustva. Udeleženci lahko na primer topotajo z nogami, upogibajo trup, uporabljajo roko itd. Drugi udeleženci prepoznajo izraženo čustvo. Ko povejo svoja imena fizično in vokalno glede na izbrano kartico, vrnejo kartice v škatlo. Dejanje se ponovi vsaj še 2-krat, tako da različni udeleženci izrazijo različna čustva. Če isti udeleženec izbere isto kartico, udeleženec najde drugačen način izražanja enakega čustva.

4. vaja: Potencial telesa

• Namen: Sodelovanje v skupini, zavedanje telesa (njegovih potencialov in omejitev), zaznavanje prostora, ustvarjalnost, domišljija.
• Trajanje: 5 minut.
• Opis: Udeleženci se začnejo sprehajati po prostoru. Poskušati morajo zaobjeti celoten prostor in upoštevati, da se pomikajo tja, kjer je prosto. Po približno 30 sekundah svobodnega gibanja jih trener prosi, naj začnejo premikati desno roko in se zavedajo vseh možnih gibov, ki jih lahko izvede, na primer možne gibe prstov, zapestja, komolcev itd. Medtem ko premikajo roko, jih trener vodi in predlaga različne gibe, ki jih roka lahko izvaja. Ko trener vidi, da so udeleženci izčrpali večino oziroma/in vse možne gibe, ki jih zmore desna roka, se po enakem postopku premakne na levo roko. Nato trener preide na desno nogo. Udeležencem omogoči, da stojijo na levi nogi. Nato jih prosi, naj sledijo enakemu postopku. Vsi se premaknejo na levo nogo. Ko udeleženci znova začnejo hoditi, jih trener prosi, naj premikajo boke. Ko se mu zdi primerno, jih povabi k oblikovanju kroga. Medtem ko so v krogu, jih trener prosi, naj začnejo premikati glavo. Trener se mora zavedati, da je premikanje glave težavno, zato mora biti pozoren in previden. Ko končajo s premikanjem glave, jih lahko prosi, naj povejo svoje ime z želenim čustvom in ga podprejo s celotnim telesom.

5. vaja: Ples

• Namen: Sodelovanje v skupini, zavedanje telesa, ustvarjalnost, prepuščanje, domišljija.
• Trajanje: 5 minut.
• Opis: Medtem ko so v krogu, trener vključi glasbo in udeležence prosi, naj začnejo plesati. Glasba naj traja približno 3–5 minut, odvisno od skupine. Ta naj se začne počasi, doseže vrhunec, med katerim bo trener povabil udeležence, naj zaplešejo kot pri plemenskem plesu, nato pa naj se upočasni, da pripravi udeležence na naslednjo vajo.

6. vaja: Kratki film kot digitalna pretveza

• Namen: Identificiranje z zgodbo, vzbujanje čustev in misli likom, pri čemer se osredotočijo na čustva, ‘žrtve in agresorje’.
• Trajanje: 13 minut.
• Digitalni material: Povezava do kratkega filma:

https://www.youtube.com/watch?v=wMI9UUtnSKM&feature=youtu.be (študentska produkcija).

Trener lahko uporabi kateri koli alternativni videoposnetek, ki obravnava nasilje, drugačnost in nasilno držo do drugačnosti.

      Pomembno je, da so udeleženci vizualno priča podobni situaciji, kot je opisana v scenariju primera.      

Opis: Trener pred kratkim filmom Otrok z rdečo črto (The Kid with the red line) (9,55 minute) naredi uvod in občinstvo pozove, naj se med gledanjem filma osredotoči na zgodbo, čustva in motive likov. Ob koncu projekcije povabi udeležence, da izrazijo svoje misli in čustva, ki jih je sprožil ogled. Trener zapiše odzive in povratne informacije občinstva na velik papir na stojalu.

7. vaja: Dramatiziranje prizorov kratkega filma – del A

• Namen: Uporabne gledališke in forumske gledališke tehnike, interaktivne gledališke vaje za individualno in skupinsko izmenjavo vedenja in stališč do izključevanja in izobčenja.
• Trajanje: 12 minut.
• Digitalni material: Povezava do kratkega filma.
• Opis: Udeleženci sedijo v krogu, obrnjeni drug proti drugemu. Trener prosi udeležence, naj izberejo en prizor iz filma, med katerim se protagonist počuti osramočeno in/ali jezno. Na tej točki si lahko znova ogledajo prizor ali pa preprosto zadržijo informacije iz pripovedi. Trener v vlogi žrtve (protagonista) uprizori prizor v sredini kroga in s svojimi sodelavci. Preostali člani skupine sodelujejo kot opazovalci. Nato trener obvesti občinstvo, da bo ponovno predstavil prizor in da imajo pravico kadar koli prekiniti dejanje tako, da povejo: »Ustavi.« Nato podajo predloge, kako bi se lahko prizor nadaljeval. Nato udeleženec, ki je rekel: »Ustavi,« zamenja trenerja (protagonista) in spremeni prizor: udeleženec lahko doda drugo stališče, spremeni čustva, izraze ali elemente scenarija z improviziranjem glede različnih vidikov originalnega prizora. Nato trenerja zamenja drug udeleženec. Ob koncu vsi v krogu izrazijo misli in čustva, kot da bi bili v vlogi protagonista (kolektivna vloga). Trener ima glede na skupino možnost izvajati tehnike forumskega gledališča brez sodelovanja celotne skupine: trener lahko izbere glavnega junaka, ki ga želi predstaviti, in improvizira v monologu čustva obravnavanega lika, ki jih želi posredovati članom skupine. Nato se lahko preostali del skupine po provokaciji trenerja na predstavljeno situacijo na kakršen koli način odzove (verbalno, fizično itd.).

8. vaja: Dramatiziranje prizorov kratkega filma – del B

• Namen: Tehnike dramske vzgoje, interaktivne gledališke vaje za poudarjanje različnih središčnih točk in za poglabljanje stališč likov.
• Trajanje: 10 minut.
• Digitalni material: Povezava do kratkega filma – zadnji prizor (najm. 7,55–8,56).

• Opis: Trener se osredotoča na zadnji prizor kratkega filma, med katerim ‘otrok – žrtev’ (Konstantinos) najde pogum, da izrazi svoje besede pred občinstvom in prepreči učencem, da bi ga prekinili (glej minute 7,55–8,56). Znova si ogledajo ta prizor. Nato trener vodi udeležence, da igrajo ‘ulico vesti’: udeleženec (ali trener) hodi v vlogi otroka z rdečo črto (Konstantinos) med dvema vrstama učencev, ki lahko svetujejo, ko se lik sprehaja. Udeleženci svetujejo sami ali kot drugi liki iz filma. Nato udeleženec ali trener v vlogi Konstantinosa sede na stol pred skupino. Skupina ga sprašuje o njegovih vrednotah, odnosih, občutkih, vedenju itd. (‘vroči stol’). Trener vodi spraševanje v konstruktivni smeri in se osredotoča na zadnji prizor filma. Ob koncu vpraša udeležence, kdo bi rad prevzel vlogo Konstantinosa in na svoj način odgovoril na zgornje vprašanje (odpiranje/dajanje priložnosti kolektivni vlogi). Nato trener pokliče prostovoljca, da izvede vlogo ‘Dimitrisa’ v improvizaciji na vročem stolu. Dimitris je otrok, ki je poskušal preprečiti Konstantinosu, da bi se izražal pred občinstvom (zadnji omenjeni prizor). Druga možnost je, da trener ali drug kolega igra vlogo Dimitrisa. Udeleženci mu lahko postavljajo vprašanja glede njegovega vedenja do Konstantinosa, njunega odnosa in podrobnosti, povezanih s prelomnimi točkami tega prizora (Konstantinos podpira Dimitrisa, čeprav se je Dimitris z drugimi sošolci norčeval iz njega; Konstantinos najde pogum za premagovanje ovir itd.). Trener ponudi priložnost vsem članom ekipe, da se usedejo na vroči stol kot Dimitris: Ali bi na katero vprašanje radi odgovorili v vlogi Dimitrisa? (‘kolektivna vloga’). Trener udeležencem čestita za izvedbo in sodelovanje pri vseh navedenih vajah ter opozori na izstop iz vlog.

• Alternativna uporaba: celotno vajo lahko ponovno izvede trener, ki se usede na ‘vroči stol’ in odgovarja na vprašanja drugih v skupini. Če se skupina ne odzove, lahko celotno vajo izvede v monologu.

REFLEKSIJA – ODZIV NA SREČANJE

9. vaja: Vaja risanje – ustvarjalno pisanje

• Namen: Refleksija in odzivanje na dramo, asimiliranje likov in občutkov.
• Trajanje: 5 minut.
• Opis: Udeleženci v majhnih skupinah narišejo sliko in izhajajo iz zgornjih procesov, nanjo pa lahko dodajo tudi verze, besede ali slogane. Nato svoj končni izdelek delijo s celotno ekipo. Lahko pa tudi napišejo ali artikulirajo odstavek z notranjimi mislimi katerega koli junaka filma.

10. vaja: Lovljenje žoge

• Namen: Natančnost, komunikacija, zavedanje, gibanje telesa, skupinsko zaznavanje, ustvarjalnost, domišljija.
• Trajanje: 5 minut.
• Opis: Medtem ko stoji v krogu, trener ustvari namišljeno žogo. Žogo predstavi udeležencem. Lahko pove: »To je moja najljubša, rumena teniška žoga, je majhna, mehka in normalne teže« ali »To je moja oranžna košarkarska žoga, je precej velika in precej težka« itd. Nato pove, da jo bodo podali drug drugemu. Vrže žogo enemu udeležencu, ki jo nato vrže naslednjemu itd. Udeleženci naj si žogo podajajo med seboj ob upoštevanju njene oblike in teže. Ko trener meni, da je ta žoga izčrpala svojo funkcijo, prosi drugega udeleženca, da ustvari svojo žogo. Tako se igra nadaljuje. Trener bo presodil, kdaj naj se igra konča, pri čemer upošteva odziv skupine. Trener določi skupni cilj ohranjanja podajanja žoge kot skupni cilj za krepitev ekipnega duha.

11. vaja: Risanje žoge

• Namen: Metafora – resnična beseda, skupinska refleksija.
• Trajanje: 5 minut.
• −      Opis: S pomočjo kartonskega papirja celotno ekipo vodi trener in članom pove, naj narišejo veliko žogo (njihovo skupno ciljno žogo), dodajo simbol in na žogo napišejo nekaj besed, povezanih z dobrimi idejami za izgradnjo prijazne ekipne komunikacije. Trener natančno poudari pozitivne občutke in ideje.

ZAKLJUČEK

• Trajanje: 5 minut.
• Opis: Ob koncu srečanja bo trener zastavil vprašanja, ki spodbujajo refleksijo, in sicer »Kako mislite, da je zgornje srečanje povezano s čustvi, s katerimi se spopadamo?«, »Kaj se vam je zdelo koristno?« … Nato bo udeležence povabil, naj natančno določijo, kaj je pritegnilo njihovo pozornost, kaj so pridobili in kaj si želijo, da bi obdržali kot referenčno točko iz vseh navedenih postopkov, kot tudi, da postavijo kakršna koli vprašanja glede navedenih vaj.