CILJ SREČANJA
Cilj srečanja je udeležence opremiti z veščinami improvizacije, da bi mladim, ki doživljajo jezo in socialno zavračanje, pomagali prepoznati svoja čustva, jih obvladati in spremeniti v pozitivno čustvo.
Do konca srečanja bo vsak član lahko:
– uporabljal gledališke tehnike kot metodo za preprečevanje čustvenega nasilja,
– z improvizacijo ustvaril varno območje za vse podtipe žrtev in agresorjev v skupini,
– analiziral in poglobil zgodbo in njen vpliv na člane skupine z dramskimi konvencijami in digitalnimi dramskimi dejavnostmi.
SCENARIJ – TO JE TUDI MOJ DOM!
G. Pantelis je 32-letni moški, ki živi v psihosocialnem rehabilitacijskem domu (varovanem stanovanju) od oktobra 2018. Tam živi od konca neprostovoljne hospitalizacije zaradi poskusa samomora v psihiatrični bolnici, kjer je bil diagnosticiran z manično motnjo. Zvečer dela kot natakar v okviru delovnega programa, zjutraj pa rad telovadi. G. George, 45-letni moški z diagnosticirano shizofrenijo, živi v varnem stanovanju že 10 let, popoldne dela kot čistilec v čistilnem servisu, zjutraj pa rad sedi doma in se sprošča. Sprosti se z branjem knjig, pitjem kave in kajenjem (priznava, da je strastni kadilec). G. Pantelis in g. George spita v isti sobi. V stanovanju živita še dva sostanovalca, stara 55 let, ki obiskujeta vzgojno varstveni zavod. Njihovo skupno življenje lahko opišemo kot mirno in harmonično, brez kakšnih posebnih težav. Vsak od stanovalcev sledi svoji lastni rutini. Vsak opravi svoj del gospodinjskih opravil in vsak lahko zunaj počne svoje stvari. A zadnje čase se g. Pantelis in g. George nenehno prepirata, saj se g. Pantelis pritožuje, da ne more izvajati svoje vsakodnevne telovadbe doma, zaradi nenehnega kajenja g. Georgea in posledično zadušljivega zraka v stanovanju. G. George živčno pravi: »Tukaj sem bil veliko pred tabo in ne bom spremenil svojih navad zaradi tebe, to je moj dom, nehaj se ves čas obnašati kot dojenček!« Med njunim zadnjim prepirom se je g. Pantelis posmehoval g. Georgeu in mu rekel: »to je tudi moj dom, raka boš dobil, ti nori opičjak!« Po tem prepiru je g. Pantelis nehal telovaditi in nehal govoriti s svojim sostanovalcem, medtem ko je g. George nadaljeval s kajenjem, a z žalostnim izrazom na obrazu. Drugima dvema sostanovalcema je povedal, da mu je žal, a da se ne bo opravičil!
USPOSABLJANJE
Trener pozdravi udeležence in jim predstavi scenarij primera (glej zgoraj) s predstavitvijo v powerpointu ali s pripovedjo. Ko udeležence seznani s scenarijem primera, predstavi cilje srečanja tako, da natančno določi vrsto agresije, čustva in strategije spoprijemanja.
Teoretično ozadje
Tip agresije: Verbalna agresija, ki se je zaostrila v odnosno agresijo.
Čustva: jeza, gnus
Spoprijemanje s situacijo: funkcionalne strategije spoprijemanja
Vprašanja in odgovori
1. vprašanje
V katerem delu scenarija je protagonist žrtev nasilja? Na katero vrsto nasilja se nanaša scenarij?
1. odgovor
G. Pantelis je bil žrtev čustvenega nasilja vsakič, ko je g. George kadil (čeprav je ta vedel, da je to neprijetno za njegovega sostanovalca) in žrtev verbalnega nasilja, ko mu je g. George rekel, da se obnaša »kot dojenček« in da je to njegov dom. G. George je bil verbalno napaden, ko mu je g. Pantelis dejal: »dobil boš raka, ti nori opičjak!«
2. vprašanje
Ali menite, da so protagonistu njegove misli, dejanja, občutja in odnos pomagali pri spoprijemanju s situacijo? Imate kakšne alternativne ideje?
2. odgovor
G. Pantelis se bi moral boriti za svoje pravice. Ne bi smel nehati telovaditi, prav tako pa ne bi smel nehati govoriti s sostanovalcem v znak protesta.
Po drugi strani bi se g. George moral opravičiti svojemu sostanovalcu, ko je ugotovil, da je ravnal narobe.
Oba bi se morala obnašati bolj solidarno, z več človečnosti, prijateljstva in razumevanja. Pogovor je vedno najboljša rešitev za reševanje nesoglasij.
3. vprašanje
Katere druge intervencije in ukrepi bi lahko dodatno pomagali protagonistu, da se spoprime s tem in vsemi morebitnimi podobnimi incidenti v prihodnosti?
3. odgovor
G. Pantelis bi moral delati na samospoštovanju in bi moral biti bolj samozavesten, kadar se znajde v situacijah, v katerih se mora braniti. Poleg tega bi moral biti bolj pazljiv, ko govori o zdravju drugih.
Strokovnjaki za duševno zdravje bi ga morali spodbujati in mu pomagati premagati njegovo sramežljivost, ko pride do spoprijemanja s takšnimi težavami.
G. George ne bi smel biti tako nesramen in strog, ko govori z nekom, ki ima drugačen pogled na stvari kot je kajenje. Poleg tega bi se moral opravičiti, če se zaveda, da je nekaj storil narobe in se ne bi smel temu izmikati zaradi svojega ponosa.
Strokovnjaki za duševno zdravje bi mu morali pomagati, da bi se zavedel, kako pomembno je za njegovo dobro počutje in dobro počutje drugih, da začne kaditi manj in bi morali poskusiti dvigniti raven zavedanja kapric sostanovalcev ter kako izražati svoja čustva, ko je to potrebno.
In še:
– Katere glavne težave so poudarjene v scenariju primera?
– Kako so vprašanja, predstavljena v zgornjem scenariju primera, povezana s posebnimi čustvi?
– Katera so ta čustva?
Sledi razprava, v kateri udeleženci izrazijo svoje ideje. Do konca tega dela bi morali udeleženci ugotoviti, da scenarij primera obravnava:
– komuniciranje med seboj na pozitiven način;
– kritiziranje drug drugega, ne da bi postali osebno žaljivi;
– poslušanje drug drugega;
– kako ne sprejemati kritike osebno.
PRIPRAVA
To srečanje izvajajo trener (strokovnjak za improvizacijo) in drugi sodelujoči. Vsi naj nosijo udobna oblačila in obutev.
- Trajanje: 90 minut.
- Število udeležencev: 6–20.
- Kraj: soba, kjer je prostor za gibanje.
OPOMBA: To srečanje združuje nabor dejavnosti za spopadanje s čustvi, ki jih povzročajo situacije verbalnega nasilja. Nekatere dejavnosti so morda bolj primerne od drugih za končne udeležence, odvisno od dejavnikov, kot sta njihovo sociokulturno ozadje ali specifične težave na področju duševnega zdravja (tj. tiste dejavnosti, ki vključujejo fizični stik). Strokovnjak za duševno zdravje, ki vodi srečanje, lahko te vaje preskoči ali spremeni, tako da jih prilagodi potrebam udeležencev.
POSTOPEK
Uvod
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Predstavitev scenarija primera, vprašanj in čustev.
Uvodne vaje – Improvizacijski trening
1. vaja: »Ti, hvala ti!«
- Namen: Aktivacija partnerskega občutka.
Pozitivno sprejemanje impulza in njegovo posredovanje naprej.
- Trajanje: 5 minut.
- Opis: Udeleženci stojijo v krogu. Nekdo z roko pokaže na drugo osebo in pove: »Ti!« Druga oseba prikima in odgovori: »Hvala ti!« Zdaj je ta oseba na vrsti, da pokaže na naslednjo osebo s »Ti!« Na ta način nadaljujemo.
2. vaja: 1, 2, 3
- Namen: Zaznavanje in podpiranje drug drugega.
Zavedanje odgovornosti zase in za drugo osebo.
- Trajanje: 5 minut.
- Opis: Dva udeleženca stojita obrnjena drug proti drugemu. Najprej štejeta do tri, nato se spet začne pri ‘1, 2, 3’. Hitro se vzpostavi ritem. Pri naslednjem koraku se ‘1’ nadomesti s ploskanjem. Udeleženci bodo opazili, da lahko skupni ritem zmotijo morebitne ‘napake’. Udeležence spodbujamo, da podpirajo drug drugega. Ko motnja prekine skupni ritem, oba zmanjšata tempo, da podpirata drug drugega, in počasi znova povečata tempo. Ko to deluje, se ‘2’ nadomesti s skokom. Zadnji korak: namesto ‘3’ se artikulira vnaprej določen zvok. Pri tej vaji je pomembno, da se osredotočimo na medsebojno podporo in ne na preprečevanje ‘napak’.
3. vaja: »Da, ampak …« in »Da, točno! In …«
- Namen: Pozitivno komunicirati med seboj.
Zaznavanje razlik med negativno in pozitivno komunikacijo.
Vaja za vzpostavljanje empatijo do potencialnih partnerjev v dialogu.
- Trajanje: 15 minut.
- Opis: Dva udeleženca stojita obrnjena drug proti drugemu. Ena oseba začne z nevtralnim stavkom, npr.: »Peter gre v gozd.« Druga oseba prevzame to idejo in začne naslednji stavek: »Da, ampak …« in temu stavku doda še eno idejo. Prva oseba na to odgovori: »Da, ampak …« Trener lahko pomaga z nasveti, če se udeležencem zatakne. Čez nekaj časa se vaja prekine in trener povpraša, kako se je zgodba razvila po mnenju udeležencev. Ker je ‘ampak» v zgodbo vedno prinesel ‘ne’, skorajda ne bo prišlo do zaključene pozitivne zgodbe. Udeleženci so motivirani, da se na prvi stavek partnerja odzovejo pozitivno in namesto »Da, ampak …« odgovorijo »Da, točno! In …« Na ta način, tako kot pri prvi različici, vsak od obeh pove izmenično en stavek. Tudi trener lahko včasih sodeluje, če udeležencem primanjkuje navdiha. Čez nekaj časa se zahteva tudi povratna informacija o zgodbah. S sprejetjem vsake ideje se lahko zgodba vedno premakne in razvija. Če povem ‘ne’, se zgodba ustavi in ‘izgine’. Nato se lahko z udeleženci pogovorimo, kaj to pomeni za našo vsakodnevno komunikacijo.
- Kako pogosto pomislimo »Da, ampak,« ko se nekdo pogovarja z nami?
- Ali lahko povemo: »Da, točno! In …« pogosteje?
- Če da, kaj se spremeni v pogovoru z drugo osebo?
4. vaja: Enobesedna zgodba
- Namen: Ekipno delo: samo skupaj se lahko razvije zgodba.
Medsebojna pomoč.
Ustvariti pozitivno skupinsko dinamiko.
- Trajanje: 10 minut.
- Opis: Udeleženci stojijo v krogu. Prvi začne z izmišljenim imenom (če si ne more ničesar zamisliti, to stori moderator). Vsak udeleženec pove le eno besedo in tako ustvari skladno zgodbo. Kadar se nekdo ne more ničesar spomniti več ali predolgo okleva, lahko ta oseba navdušeno dvigne roke in zavpije: »Spet!« Če preostali člani skupine opazijo, da bo nekdo to kmalu rekel, skupina to osebo podpre tako, da naredi popolnoma enako. Ta skupinska dinamika ustvarja pozitiven učinek, ki navidezno ‘napako’ spremeni v nekaj dobrega, smešnega in navdušujočega.
Nato trener vpraša udeležence o učinku ‘Spet!’
– Kaj se spremeni v našem notranjem odnosu, ko uporabim to metodo?
– Kaj pomeni ‘Spet!’ za naše vedenje v resničnem življenju?
5. vaja: Igra vlog za komunikacijo
Namen: Skupno igranje možnih situacij in ponotranjenje naučenega. Praktično izvajanje v vsakdanjem življenju.
Trajanje: 25 minut.
Opis: Za vadbo praktičnih primerov se lahko udeleženci igrajo igro vlog z uporabo primerov konkretnih nesporazumov v vsakdanjem življenju. Ta vaja lahko nekaterim udeležencem predstavlja preveč nasilja, zato je mogoče uporabiti tudi alternativo manj osebnih situacij:
- Sosedov pes ves čas laja in vas vsak dan zelo zgodaj zbudi.
- Včeraj zvečer ste poskušali večerjati v restavraciji z vso družino, a vas je natakar ves čas ignoriral, pa čeprav je bila restavracija skoraj prazna.
- Vaš najboljši prijatelj vas ves čas prosi za denar.
- Sedim na tramvaju in nekdo želi, da vstanem s svojega sedeža.
- V sistemu socialne varnosti (ali banki ali kateri koli pisarni) morate opraviti nekaj formalnosti, vendar vam ne nudijo dobre storitve in vas napotijo od enega do drugega oddelka.
Nadaljnje primere igre vlog lahko prejmete pri udeležencih.
Z drugimi besedami: možne situacije, ki bi lahko vplivale name in kjer se običajno odzivam jezno, žalostno ali prestrašeno. Naloga je v igri vlog: Kako naj se v takšnih situacijah odzovem prijazno (tj. pozitivno) in hkrati samozavestno?
To igro lahko izvajate v skupinah po 3 ali 4 osebe. Trener lahko sodeluje pri nekaterih od njih, da navduši ekipo in olajša proces.
Po vsaki igri vlog lahko udeleženci razpravljajo s trenerjem:
– Ali se je oseba, ki se je morala spopasti s situacijo iz prizora, lahko prijazno odzvala?
– Kaj je ta oseba naredila pozitivno?
– Kako se je ta oseba prikazala zunanjemu svetu?
– Ali je mogoče nekaj narediti drugače?
Po razpravi se prizor ponovi z istimi protagonisti, tokrat z obravnavanimi izboljšavami.
Nato trener sproži povratne informacije:
– Kako se je situacija spremenila?
– Kaj pravijo gledalci o učinku drugega prizora?
– Kako so se počutili protagonisti, ko se je prizor ponovil?
6. vaja: Enobesedni strokovnjak
Namen: Delati skupaj.
- Zavedanje drug drugega.
- Nimate načrta v mislih, ampak razvijate samozavest, da se lahko vedno prilagodljivo odzovete na to, kar pravi partner.
Trajanje: 10 minut.
Opis: Odrska igra za tri osebe: Oseba 1 je voditeljica fiktivnega znanstvenega programa na televiziji in izvaja intervju s strokovnjakom na čim bolj absurdno temo, npr. ‘Joga za polarne medvede’. Osebi 2 in 3 predstavljata strokovnjaka tako, da izmenično izgovorita le eno besedo. To je še posebej smešno, ko se gibljeta sinhrono. Če imajo udeleženci težave s spontanostjo, lahko trener vpraša preostale člane skupine za nasvet ali celo predlaga ideje.
7. vaja: Zadnje povratne informacije
Trajanje: 10 minut.
Opis: Trener prosi za vpogled v trenutno srečanje in vaje. Opazke lahko zapišete na tablo in o njih razpravljate.
Možna vprašanja so:
– Katere vaje so vam bile v pomoč pri izpolnjevanju predhodno zbranih ciljev?
– Katere vaje protagonistu konkretno pomagajo v njegovi situaciji?
– Katere želje je treba dodati?
