SREČANJE 6 – ČUSTVENO NASILJE, POVZROČENO S POKROVITELJSKIM IN NADZOROVALNIM ODNOSOM DO OSEBE S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU

CILJ SREČANJA

Cilj srečanja je pomagati ljudem z duševnimi boleznimi, ki so pod stresom in doživljajo žalost, da prepoznajo svoja čustva, jih obvladajo in spremenijo v pozitivno čustvo. Trener bi naj sodelujoče opolnomočil v improvizacijskih veščinah, s katerimi bi lahko pomagali posameznikom, ki imajo težave z anksioznostjo in žalostjo.

Do konca srečanja bo vsak član lahko:

– uporabljal gledališke in samoizpopolnjevalne tehnike skozi dramska srečanja;

– uporabljal masko kot podporno umetnost in orodje za uporabljene gledališke tehnike;

– poskrbel, da bodo udeleženci samozavestni in sposobni nastopati in ustvarjati.

Zato bomo uporabljali maske, katerih uporaba ima dvojni učinek. Po eni strani maske omogočajo ljudem, da se ‘skrijejo’ za njimi, ponovno odkrijejo svoje potenciale, svoje telo, čustva, ki jih izrazijo za udobjem maske, po drugi strani pa, ker je treba masko izdelati, obstaja oprijemljiv rezultat, ki lahko okrepi bolnikovo samozavest.

SCENARIJ – ČUSTVENO NASILJE, POVZROČENO S POKROVITELJSKIM IN NADZOROVALNIM ODNOSOM DO OSEBE S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU

Protagonist je mladenič s težavami v duševnem zdravju, ki zadnjih nekaj mesecev obiskuje vzgojno varstveni zavod. Socialni delavci si prizadevajo dvigniti mladeničevo raven samostojnosti in odločnosti, saj ima težave s samospoštovanjem in je čustveno odvisen od staršev. Starša ga močno nadzirata in sta posesivna ter mu tako ne pustita veliko samostojnosti. Ker ju skrbi, »da bi lahko zašel v težave« ali »da bi se poškodoval«, mu ne pustita, da bi šel sam ven. Ko obiskuje dejavnosti v vzgojno varstvenem zavodu, ga tja pripeljeta in prideta iskat. Čez dan kličeta osebje v zavodu, da se prepričata, da je mladenič še tam. Napreduje in dosega dobre rezultate. Ne glede na to »zmrzne« in na videz izgubi sposobnost izražanja samega sebe in svojih potreb, ko sta ob njem starša. Nenadoma postane bolj neodločen, nesamozavesten in živčen. Čez nekaj časa se strokovnjaki za duševno zdravje, ki delajo v vzgojno varstvenemu zavodu, odločijo, da se bodo s staršema pogovorili o napredku njunega sina. Zdi se, da ju dobra novica ne gane in se še naprej pokroviteljsko obnašata do njega. Po drugi strani pa protagonist še vedno izkazuje nenadno pomanjkanje samostojnosti v prisotnosti njegovih staršev.

Trener pozdravi udeležence in jim predstavi scenarij primera (glej zgoraj) s predstavitvijo v powerpointu ali s pripovedjo. Ko udeležence seznani s scenarijem primera, predstavi cilje srečanja tako, da natančno določi vrsto agresije, čustva in strategije spoprijemanja.

Teoretično ozadje

Tip agresije: Odnosna agresija – čustveno nasilje.

Čustva: tesnoba, žalost

Spoprijemanje s situacijo: stresorji povezani z duševno boleznijo/socialno stigmo

Spoprijemanje s situacijo: funkcionalne strategije spoprijemanja

Vprašanja in odgovori

1. vprašanje

V katerem delu scenarija je protagonist žrtev nasilja? Na katero vrsto nasilja se nanaša scenarij? 

1. odgovor

Starša protagonista se do njega vedeta pokroviteljsko in ga nadzirata. Obravnavata ga, kot da ni sposoben biti samostojen, čeprav jima je dokazal nasprotno. Nasilje izvajata starša tekom cele zgodbe.

2. vprašanje

Ali menite, da so protagonistu njegove misli, dejanja, občutja in odnos pomagali pri spoprijemanju s situacijo?  Imate kakšne alternativne ideje?

2. odgovor

Počuti se nemočnega in nesamostojnega. A »neodločen, nesamozavesten in živčen« je le v prisotnosti svojih staršev. Postal je bolj samostojen in samozavesten, a ga skrbi, da mu bo spodletelo pred starši. Vedno mora opomniti samega sebe, da je sposoben sam sprejemati odločitve in da morajo drugi te odločitve spoštovati.

3. vprašanje

Katere druge intervencije in ukrepi bi lahko dodatno pomagali protagonistu, da se spoprime s tem in vsemi morebitnimi podobnimi incidenti v prihodnosti?

3. odgovor

Strokovnjaki za duševno zdravje morajo še naprej spodbujati protagonista in ga voditi do zavedanja, da vsem lahko spodleti – iz napak se učimo.

In še:

– Katere glavne težave so poudarjene v scenariju primera?

– Kako so vprašanja, predstavljena v zgornjem scenariju primera, povezana s posebnimi čustvi?

– Katera so ta čustva?

Sledi razprava, v kateri udeleženci izrazijo svoje ideje. Do konca tega dela bi morali udeleženci ugotoviti, da scenarij primera obravnava relacijsko agresijo, ki povzroči čustveno nasilje, in da sta čustvi, na kateri se bo to srečanje osredotočilo, anksioznost in žalost.

PRIPRAVA

To srečanje izvajajo trener (strokovnjak za improvizacijo) in drugi sodelujoči. Vsi naj nosijo udobna oblačila in obutev.

  • Trajanje: 90 minut.
  • Število udeležencev: 6–20.
  • Kraj: soba, kjer je prostor za gibanje.
  • Materiali in orodja: 20–30 belih mask, ena maska ptice, kartonski gradbeni papir, barvice, flomastri in svinčniki.

POSTOPEK

Uvod

– Trajanje: 10 minut.

– Opis: Predstavitev scenarija primera, vprašanj in čustev.

Uvodne vaje – Improvizacijski trening

Ogrevanje: Če želijo trenerji vključiti sprostitvene vaje (tj. raztezanje, ogrevanje telesa, sprostitev domišljije itd.), si lahko vzamejo 5 minut pred vsakim srečanjem, da jih izvedejo. Pomembno je omeniti, da lahko udeleženci z gibalnimi težavami vaje izvajajo sede na stolu in uporabljajo gibljive dele telesa in/ali domišljijo.

Opomba: Vse vaje, ki vključujejo fizični stik in/ali gibanje, lahko nadomesti a) trener, ki izvaja vaje in razlaga, b) trener, ki izvaja vaje, in skupina, ki mu posreduje navodila, c) skupina lahko sedi na svojih stolih in pripoveduje, si predstavlja in/ali deli svojo telesnost ali mobilnost.

Trener lahko pomaga udeležencem tako, da jih spomni na gibe ali besede, da jim olajša sodelovanje pri vajah.

1. vaja: Hoja in dotikanje

– Namen: Spoznavanje, sodelovanje v skupini, zavedanje telesa, komunikacija, ustvarjalnost.

– Trajanje: 5 minut.

  • Opis: Udeleženci so razporejeni po sobi. Trener jih prosi, naj začnejo hoditi po prostoru. Poskušati morajo zaobjeti ves prostor in upoštevati, da se pomikajo tja, kjer je prosto. Po približno 30 sekundah hoje in brez ustavljanja trener prosi udeležence, naj se začnejo gledati. Najprej se samo pogledajo in gredo naprej. Ko trener začuti, da so udeleženci izčrpali ta del (po približno minuti), jih prosi, naj se ob srečanju dotaknejo z rokami, kot da bi se pozdravili, nato pa gredo naprej. To se lahko nadaljuje še nekaj časa. Ko se udeleženci srečujejo med seboj, določeno čustvo ureja njihovo interakcijo. Trener pove: »Ko se srečata, se z veseljem vidita«, »Ko se srečata, sta zadržana«, »Ko se srečata, sta žalostna« itd. Tako trener poskuša izraziti, kakšna čustva se mu zdijo primerna. Vendar pa morate vedno imeti v mislih, da zaključite s pozitivnim čustvom. Trener to ohranja tako dolgo, dokler se mu zdi primerno.

2. vaja: Dodajanje gibov

  • Namen: Sodelovanje v skupini, zavedanje telesa (in glasu), spomin, natančnost, komunikacija, ustvarjalnost, zabava, prepuščanje.
  • Trajanje: 5 minut.
  • Opis: Udeleženci ustvarijo krog. En član skupine izvede preprost gib, na primer dvigne roko. Udeleženec na desni izvede isti gib, pri čemer doda svoj gib. Naslednji udeleženec izvede prva dva giba in doda svoj gib. To se nadaljuje, dokler nekdo ne pozabi zaporedja. Nato začnete znova. Vajo lahko nekajkrat ponovite; cilj je koncentracija in povezovanja skupine.
  • Različica: Različico je mogoče igrati z zvoki in/ali kombinacijo zvokov in gibov. Priporočljivo je, da se igrajo vse tri različice.

3. vaja: Ugibanje hrupa

  • Namen: Spoznavanje, vpletenost, sodelovanje v parih, zavedanje telesa in glasu, komunikacija, ustvarjalnost, domišljija.
  • Trajanje: 4 minute.
  • Opis: Udeleženci ostanejo v krogu in se usedejo. Trener udeležence razdeli v pare. Vsi pari stojijo v sredini kroga. Sodelujoča v paru sta s hrbtom obrnjena drug proti drugemu, tako da ne vidita, kaj počneta. En udeleženec začne povzročati hrup, kot je ploskanje z rokami ali topotanje z nogo/nogama itd. Drugi udeleženec, ne da bi videl, mora opisati gib. Ko en par izvede 4–6 različnih hrupov, se lahko usede nazaj v krog. Nato je na vrsti naslednji par.

4. vaja: Odzivanje na hrup

  • Namen: Spoznavanje, vpletenost, sodelovanje v parih, zavedanje telesa in glasu, komunikacija, ustvarjalnost, domišljija.
  • Trajanje: 4 minute.
  • Opis: Udeleženci še vedno sedijo v krogu. Trener lahko obdrži iste pare ali pa jih zamenja. To je priporočljivo, saj bo sodelovalo več udeležencev. Vendar je to odvisno od trenerja, ki bo vodil skupino in zaznal dinamiko. Vsi pari stojijo v sredini kroga. Sodelujoča v paru sta obrnjena eden proti drugemu s hrbtom, tako da ne vidita, kaj počneta. En udeleženec začne povzročati hrup, kot je ploskanje z rokami ali topotanje z nogo/nogama itd. Drugi udeleženec se mora na te dražljaje odzvati. Lahko kriči, šepeta, upogiba svoje telo itd. Ko en par izvede 4–6 različnih hrupov, se lahko usede nazaj v krog. Nato je na vrsti naslednji par.
  • Alternativa: Vajo lahko izvajamo v skupinah. Oseba, ki izvaja hrupe gibanja, je lahko skrita pred drugimi člani skupine in skupina lahko ugiba skupaj.

5. vaja: Opisovanje

  • Namen: Spomin, pozornost do podrobnosti, opazovanje, komunikacija, ustvarjalnost, natančnost in mentalno zaporedje, moč izražanja in govorjenja o drugih, empatija.
  • Trajanje: 3 minute.
  • Opis: Udeleženci se usedejo v krog. Trener prosi enega od udeležencev, naj obrne hrbet v krog in začne opisovati drugega udeleženca. Oseba, ki opisuje, naj izhaja iz zunanjih značilnosti. Ko prvi udeleženec dokonča opis zunanjih značilnosti, naj se z obrazom obrne v krog, doda podrobnosti, ki jih je zgrešil, in pove nekaj lepega o opisani osebi. Enak postopek naj izvedejo vsi udeleženci.
  • Različica 1: Opisana oseba se lahko skrije izven kroga, dovoli svojim soudeležencem, da jo opišejo, nato pa se predstavi, ko vsi udeleženci menijo, da so zaključili njen opis. Nato lahko udeleženec, ki opisuje, stoji v središču kroga in vsak udeleženec lahko pove eno lepo stvar o njem.
  • Različica 2: Opisana oseba lahko stoji v središču kroga, njeni soudeleženci pa jo lahko pogledajo, jo podrobno opišejo in nato povedo nekaj lepega o njej.
  • Različica 3: Trener lahko udeležencem pokaže predmet, ga skrije in nato prosi udeležence, naj ga opišejo.

6. vaja: Edinstvena oseba

  • Namen: Sodelovanje v skupini, empatija, komunikacija, ustvarjalnost, domišljija, moč izražanja in govorjenja o drugih.
  • Trajanje: 7 minut.
  • Opis: Udeleženci stojijo v krogu. Trener jim pove, da je besedna zveza, ki jo bodo uporabili v tej igri, naslednja: »Jaz sem najbolj edinstvena oseba na vsem svetu, ker …« Potem bodo morali o sebi povedati nekaj edinstvenega, izjemnega, smešnega ali lepega, kot je najljubša barva, obrok, kraj, kamor bi radi šli, dejavnost, ki bi jo radi izvajali. Vsak udeleženec bo povedal le eno stvar naenkrat. Nato bo naslednji udeleženec ponovil frazo in povedal nekaj edinstvenega o sebi. Vsak udeleženec naj o sebi pove vsaj tri ali štiri edinstvene lastnosti. Ko udeleženec zaključi frazo in gib, je treba besedam dodati gibanje. Trener in člani skupine naj odgovorijo: »To te naredi edinstvenega in posebnega, zato nam je všeč, da si del naše skupine« (lahko uporabite alternativno frazo, kot je: »Ti si edinstven in jaz te imam rad.«). Postopek se konča, ko vsak udeleženec pove vsaj 2 ali 3 stvari o sebi in svoji edinstvenosti.

7. vaja: Risanje maske

  • Namen: Zavzetost, empatija, komunikacija, ustvarjalnost, domišljija, moč izražanja.
  • Trajanje: 10 minut.
  • Opis: Na tej točki trener izroči udeležencem po eno belo masko in barvice ter jih prosi, naj narišejo obraz, ki jim je všeč in menijo, da je edinstven. Udeleženci si vzamejo čas in na masko narišejo obraz osebe, ki jo želijo.

8. vaja: Dajanje telesa maski

  • Namen: Zavzetost, empatija, komunikacija, ustvarjalnost, domišljija, moč izražanja.
  • Trajanje: 5 minut
  • Opis: Udeleženci se vrnejo v krog, vsak ima svojo masko. Prvi udeleženec še v krogu govori o svoji maski. Občutki, ki jih ima ta maska, zakaj si je zamislil ustvariti določeno masko itd. Ko zaključi predstavitev maske, vstane in začne preizkušati vrsto gibanja, ki ga bo imela ta maska, z uporabo idej iz vaje 6. To stori vsak udeleženec.

9. vaja: Kreativni ples z masko

Lorrena McKennit Marrakesh Night Market

  • Opis: Trener vodi udeležence do kreativnega plesa. Opozarja jih, naj pazijo na ritem in tematsko melodijo, na drugih točkah pa jih aktivira, da se svobodno izražajo skozi ples in glasbo. Nato udeležence poveže v pare. Nadaljujejo s plesom, ob koncu pa jih razdeli v majhne skupine. Trener vodi ta plesni ritual z navdihujočimi navodili (glede prostih in napol vodenih izražanj telesa, glede na odzive ekipe).

10. vaja: Interakcija s pticami

  • Namen: Fantazija, odločanje, priložnost za sanje, prepoznavanje svojega potenciala.
  • Trajanje: 12 minut.
  • Uporabne povezave: Povzetek zgodbe Ptice (The Birds) avtorja Aristofana
  • https://www.gradesaver.com/the-birds/study-guide/summary
  • Ptice
  • http://classics.mit.edu/Aristophanes/birds.html
  • Opis: Medtem ko udeleženci še plešejo, trener vstopi v krog z masko ptice. Pripoveduje povzetek Ptice tako, da udeležencem pove, da sta čudna lika iz človekove dežele obiskala ptičjo deželo. V vlogi ptice še naprej pripoveduje:

Prideta do vrat, kjer se oglasi ptica, ki v njiju vzbudi strah, to je Tereusov služabnik. Tereus nato pride k njim. Vidita, da na telesu skoraj nima perja, saj pravi, da ravno menja perje. Peisetaerus ima idejo, da bi ptice morale prenehati brezciljno letati po nebu in namesto tega zgraditi velikansko mesto med ljudmi zemlje in nebesnimi bogovi, da bi ptice lahko ulovile vse človeške žrtve in tako imele moč nad bogovi, saj bodo začele stradati brez žrtev. Hoopoe Tereus s pesmijo prikliče ptice. Ob prihodu ptic se zdi, da želijo napasti ljudi, vendar jih od tega odvrnejo. Peisetaerus pripoveduje pticam o načrtu, ki jim bo omogočil, da bodo postale bogovi, ki bodo vladali nad človekom namesto Zevsa in njegovih otrok. Pred njimi je postavljen načrt za veliko mesto in ptice se strinjajo, da je to odlična ideja. [https://www.gradesaver.com/the-birds/study-guide/summary]

Trener izraža veliko navdušenje nad zgornjo idejo ustvarjanja svojega velikega mesta, udeležence pa pokliče, naj se usedejo v krog (brez mask) in opišejo, kako si predstavljajo to veliko mesto. Trener za lažji pogovor vodi razpravo z dodajanjem vprašanj (kdo ustvarja to mesto, kako si predstavljate prostor, pravila, ljudje, ki živijo v tem mestu itd.).

Alternativa: Trener lahko zagotovi enostavnejšo razlago/pripoved za ljudi s hudimi duševnimi boleznimi ali kognitivnimi težavami. Ali pa kombinira vajo 10 z vajo 11 (glej spodaj).

REFLEKSIJA – ODZIV NA SREČANJE

11. vaja: Risanje in kreativno pisanje za ‘Moje veliko mesto’

  • Namen: Priložnost za sanje, prepoznavanje lastnega potenciala, kreativne preobrazbe sanj, volje in skritega.
  • Trajanje: 10 minut.
  • Uporabne povezave: Povzetek zgodbe Ptice (The Birds) avtorja Aristofana
  • https://www.gradesaver.com/the-birds/study-guide/summary
  • Ptice
  • http://classics.mit.edu/Aristophanes/birds.html
  • Opis: Trener prosi udeležence, naj si vizualizirajo ‘Veliko mesto’, mesto, ki izraža njihove sanje, ideje in cilje. Nato vsak član skupine nariše svoje veliko mesto. V končno sintezo lahko doda verze, besedila, slogane ali besede. Ob koncu svoje stvaritve delijo s celotno skupino, tako da podprejo svoja ‘Velika mesta’.

ZAKLJUČEK

  • Trajanje: 5 minut.
  • Opis: Ob koncu srečanja bo trener zastavil vprašanja, ki spodbujajo refleksijo, in sicer »Kako mislite, da je zgornje srečanje povezano s čustvi, s katerimi se spopadamo?«, »Kaj se vam je zdelo koristno?« … Nato bo udeležence povabil, naj natančno določijo, kaj je pritegnilo njihovo pozornost, kaj so pridobili in kaj si želijo, da bi obdržali kot referenčno točko iz vseh zgornjih postopkov, kot tudi, da postavijo kakršna koli vprašanja glede navedenih vaj. Vaja 12 je lahko koristno orodje za zaključek tega posebnega srečanja.

12. vaja: Pogovor o celotnem srečanju

Namen: Skupinska refleksija, ponavljanje, asimilacija idej in občutkov, skupinska interakcija.

Trajanje: 5 minut.

Opis: V krogu mora vsak član skupine izraziti, kaj bo od vseh vaj obdržal za svoje življenje (če je treba, se trener sklicuje tudi na njihova Velika mesta in aktivira refleksijo z dodajanjem vprašanj).

Related Projects

Back to Projects